Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs)/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (vs)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (VS)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko strokovno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • učinkovito komuniciranje z otroki in razvijanje ugodne klime v skupini,
  • razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku,
  • pisno in govorno ustrezno izražanje v različnih sporazumevalnih položajih,
  • ustrezno argumentiranje in predstavljanje stališč,
  • spodbujanje razvoja otrokovih socialnih veščin, razumevanje in obvladanje pogovora kot univerzalnega sredstva komunikacije z otroki,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se otroci počutijo sprejete, kjer se spoštuje različnost, njihovo socialno, kulturno, jezikovno in versko poreklo ter se spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil ravnanja in discipline,
  • uporabo ustreznih strategij pri preprečevanju in odpravljanju neprimernega vedenja,
  • zavedanje etičnih vrednot svojega delovanja in njihovo upoštevanje,
  • obvladanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
  • ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula, ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti,
  • vzpostavljanje učinkovitega učnega okolja s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učečih,
  • otroke zanimivo in privlačno povezovati vsebine interdisciplinarno,
  • uporabo učinkovitih načinov za zagotavljanje zdravega učnega okolja ter spodbujanje oblikovanja zdravju prijaznega življenjskega sloga,
  • ustrezno vključevanje informacijsko komunikacijske tehnologije v delo,
  • prilagajanje dela individualnim posebnostim otrok glede na njihov telesni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj,
  • prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami, prilagajanje dela njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi vzgojitelji (učitelji) in strokovnjaki,
  • obvladanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem učnih dejavnosti (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv), izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem,
  • učinkovito vodenje otrok,
  • učinkovito komuniciranje in sodelovanje z vzgojitelji in z drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo),
  • učinkovito sodelovanje s starši in drugimi osebami, ki so pomembne za otroke,
  • vzpostavljanje partnerskega odnosa z drugimi vrtci (šolami) in inštitucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno izobraževalnem področju,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje institucionalnih okvirov delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove (zakonodaje …),
  • analizo dobrih in šibkih strani svojega pedagoškega dela in načrtovanje svojega profesionalnega razvoja,
  • sprejemanje povratnih informacij in sugestij iz svojega poklicnega okolja,
  • seznanjanje s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje; analiziranje novih spoznanj, ki jih premišljeno vključuje v svoje delo,
  • stalno strokovnoizpopolnjevanje in inoviranje svojega dela,
  • aktivno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela,
  • dojemanje otrokovih vrednot,
  • delovanje za uresničevanje človekovih pravic,
  • upoštevanje osnovnih moralnih in etičnih pravil,
  • prepoznavanje vplivov delovnega okolja in njegovih vplivov na zdravje in si prizadeva za zdravo delovno okolje,
  • uporabo umetnosti za harmonični in celostni razvoj otroka,

 

(predmetnospecifične kompetence)
  • opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok,
  • učinkovito komuniciranje s starši in uporabo različnih oblik sodelovanja z njimi,
  • negovanje radovednosti otrok in spodbujanje raziskovanj pri zgodnjem učenju,
  • načrtovanje in pripravo didaktičnih gradiv za zgodnje učenje,
  • kritično presojo in analizo socialnih, etičnih, zdravstvenih in zakonskih vidikov uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami,
  • kritično prepoznavanje konstitucij otroštva skozi diskurze in institucije ter razumevanje vzgoje kot protislovno oblikovanje (post)modernega subjekta,
  • razumevanje vzgojno-izobraževalnih konceptov sodobne vzgoje za družbeno/kulturno/socialno okolje, teoretskih izhodišč in načel zgodnjega učenja/poučevanja po vzoru interdisciplinarnih družbenih študij,
  • kritično analiziranje institucij z vidika 'prikritega kurikula',
  • uporabo gibalnih dejavnosti kot sredstva vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
  • razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otroka in otrok v 1. raz. 9-letne šole,
  • uporabo znanj o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami,
  • razvijanje didaktično metodičnih znanj za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole,
  • razvijanje modelov zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti,
  • razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti ter razumevanje pomena glasbenih dejavnosti in aktivnega učenja za celostni glasbeni razvoj otroka,
  • prepoznavanje pojavnih oblik glasbenorazvojnih zmožnosti ob poznavanju zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja,
  • glasbeno ustvarjanje, komuniciranje ter izražanje doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti,
  • spremljanje otrokovega likovnega razvoja in ustvarjalno izvajanje likovne dejavnosti v vrtcu,
  • kreativno sodelovanje pri pripravi projekta v manjši skupini in ob nastajanju projektov, ki povezujejo gledališko, likovno, tehnično, glasbeno, plesno-gibalno dejavnost,
  • oblikovanje kriterija za presojanje umetniških stvaritev za otroke,
  • razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter s praktičnimi znanji otrokom približati naravoslovje,
  • prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje,
  • razvijanje dejavnosti plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj,
  • ustvarjanje spodbudnega vzdušja ob otroškem plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini,
  • kritično vrednotenje in uporabo teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
  • otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo,
  • ustvarjanje spodbudnega igralnega okolja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje problemov,
  • izbiro ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja,
  • uporabo slogovnih postopkov opisovanja, pripovedovanja, obnavljanja, povzemanja, poročanja, razlaganja, definiranja, pojasnjevanja,
  • spodbujanje otrokovega govora,
  • presoditi jezikovne situacije v dvo- ali večjezični skupnosti, spodbujati otroke pri izbiri ustreznih jezikovnih kodov v taki situaciji in zmožen biti jezikovni zgled in zgled odprtega in tolerantnega (so)delovanja v (večjezikovni) skupini,
  • izbiro ustreznih jezikovnih znakov za tvorbo posrednega govornega dejanja,
  • interpretativno branje, pripovedovanje, deklamiranje, recitiranje,
  • razvijati bralno kulturo, (pred)bralne zmožnosti in strategije poslušanja v predšolskem obdobju ter odzivanjena prebrano besedilo,
  • uporabo vedenja o zakonitostih simbolne igre in njenem pomenu v razvoju otrokovega govora,
  • uporabo pridobljenega vedenja o literarnih zvrsteh in oblikah mladinske književnosti, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
  • uporabiti pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela znanje o vzgojnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
  • uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa.

Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs)/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (vs)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister profesor predšolske vzgoje/magistrica profesorica predšolske vzgoje

Magister profesor zgodnjega učenja in poučevanja/magistrica profesorica zgodnjega učenja in poučevanja

Magister profesor zgodnjega učenja/magistrica profesorica zgodnjega učenja

Magister edukacijskih politik/magistrica edukacijskih politik

Magister muzejske pedagogike/magistrica muzejske pedagogike

Magister profesor andragogike in …/magistrica profesorica andragogike in …

Magister profesor andragogike/magistrica profesorica andragogike

Magister profesor andragogike/magistrica profesorica andragogike

Magister profesor inkluzivne pedagogike/magistrica profesorica inkluzivne pedagogike

Magister profesor inkluzivne pedagogike/magistrica profesorica inkluzivne pedagogike

Magister profesor pedagogike in …/magistrica profesorica pedagogike in …

Magister profesor pedagogike in …/magistrica profesorica pedagogike in …

magister profesor pedagogike/magistrica profesorica pedagogike

Magister profesor pedagogike/magistrica profesorica pedagogike

Magister profesor socialne pedagogike/magistrica profesorica socialne pedagogike

Magister profesor socialne pedagogike/magistrica profesorica socialne pedagogike

Magister profesor inkluzivne pedagogike/magistrica profesorica inkluzivne pedagogike

Magister profesor logopedije in surdopedagogike/magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike

Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega pouka

Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega pouka

Magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike/magistrica profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja izobraževanja učiteljev in edukacijskih ved

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja edukacijskih ved

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Vzgojitelj/ica ustvarja in zagotavlja možnosti za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti. Razvija otrokovo samostojnost, samoiniciativnost, radovednost, komunikacijo, sposobnost razmišljanja, ustvarjalnega izražanja in pozitivno podobo o sebi.

Kaj delavec običajno dela

Delo vzgojitelja obsega pripravo, načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela, delo s starši ter sodelovanje pri organizaciji življenja v vrtcu. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na podlagi temeljitega poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in njegovih potreb. Vzgojitelj izbira ustrezne vsebine, oblike in metode dela. Vzgojno-izobraževalni proces tudi neposredno vodi, organizira in vodi dejavnosti otrok in pripravlja didaktični material. Pri tem otroke spodbuja, opogumlja, usmerja in se z njimi igra. Zaradi spremljanja njihovega razvoja vzgojitelj opazuje otroke pri različnih dejavnostih in v različnih okoliščinah. Med izvajanjem programa strokovno vodi pomočnika vzgojitelja, ki skrbi za pripravo vzgojnih sredstev, igrač, igral in didaktičnega materiala ter za funkcionalno in estetsko ureditev prostora. Poskrbeti mora za primerno časovno razporeditev in oblike izvajanja dnevnih opravil, prehrane, higiene, počitka in bivanja na prostem. Sodelovanje s starši poteka v okviru različnih dejavnosti v vrtcu. Vzgojitelj se nenehno strokovno izpopolnjuje. Sodeluje pri skupnih nalogah vrtca v skladu z letnim delovnim načrtom in pripravi zaključno poročilo o opravljenih nalogah v minulem letu. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko nalogo.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.pef.upr.si/izobrazevanje/dodiplomski_studij_1%20_stopnje/predsolska_vzgoja_(vs)/od_2016-2017/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version