Ime kvalifikacije Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs)/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (vs)Dodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (VS)
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Visokošolsko strokovno izobraževanje
Trajanje izobraževanja
3 leta
Kreditne točke 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Matura ali
  • poklicna matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok
Raven kvalifikacije

SOK 7
EOK 6
Prva stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • učinkovito komuniciranje z otroki in razvijanje ugodne klime v skupini,
  • razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku,
  • pisno in govorno ustrezno izražanje v različnih sporazumevalnih položajih,
  • ustrezno argumentiranje in predstavljanje stališč,
  • spodbujanje razvoja otrokovih socialnih veščin, razumevanje in obvladanje pogovora kot univerzalnega sredstva komunikacije z otroki,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se otroci počutijo sprejete, kjer se spoštuje različnost, njihovo socialno, kulturno, jezikovno in versko poreklo ter se spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil ravnanja in discipline,
  • uporabo ustreznih strategij pri preprečevanju in odpravljanju neprimernega vedenja,
  • zavedanje etičnih vrednot svojega delovanja in njihovo upoštevanje,
  • obvladanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
  • ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula, ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti,
  • vzpostavljanje učinkovitega učnega okolja s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učečih,
  • otroke zanimivo in privlačno povezovati vsebine interdisciplinarno,
  • uporabo učinkovitih načinov za zagotavljanje zdravega učnega okolja ter spodbujanje oblikovanja zdravju prijaznega življenjskega sloga,
  • ustrezno vključevanje informacijsko komunikacijske tehnologije v delo,
  • prilagajanje dela individualnim posebnostim otrok glede na njihov telesni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj,
  • prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami, prilagajanje dela njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi vzgojitelji (učitelji) in strokovnjaki,
  • obvladanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem učnih dejavnosti (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv), izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem,
  • učinkovito vodenje otrok,
  • učinkovito komuniciranje in sodelovanje z vzgojitelji in z drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo),
  • učinkovito sodelovanje s starši in drugimi osebami, ki so pomembne za otroke,
  • vzpostavljanje partnerskega odnosa z drugimi vrtci (šolami) in inštitucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno izobraževalnem področju,
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje institucionalnih okvirov delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove (zakonodaje …),
  • analizo dobrih in šibkih strani svojega pedagoškega dela in načrtovanje svojega profesionalnega razvoja,
  • sprejemanje povratnih informacij in sugestij iz svojega poklicnega okolja,
  • seznanjanje s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje; analiziranje novih spoznanj, ki jih premišljeno vključuje v svoje delo,
  • stalno strokovnoizpopolnjevanje in inoviranje svojega dela,
  • aktivno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela,
  • dojemanje otrokovih vrednot,
  • delovanje za uresničevanje človekovih pravic,
  • upoštevanje osnovnih moralnih in etičnih pravil,
  • prepoznavanje vplivov delovnega okolja in njegovih vplivov na zdravje in si prizadeva za zdravo delovno okolje,
  • uporabo umetnosti za harmonični in celostni razvoj otroka,

 

(predmetnospecifične kompetence)
  • opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok,
  • učinkovito komuniciranje s starši in uporabo različnih oblik sodelovanja z njimi,
  • negovanje radovednosti otrok in spodbujanje raziskovanj pri zgodnjem učenju,
  • načrtovanje in pripravo didaktičnih gradiv za zgodnje učenje,
  • kritično presojo in analizo socialnih, etičnih, zdravstvenih in zakonskih vidikov uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami,
  • kritično prepoznavanje konstitucij otroštva skozi diskurze in institucije ter razumevanje vzgoje kot protislovno oblikovanje (post)modernega subjekta,
  • razumevanje vzgojno-izobraževalnih konceptov sodobne vzgoje za družbeno/kulturno/socialno okolje, teoretskih izhodišč in načel zgodnjega učenja/poučevanja po vzoru interdisciplinarnih družbenih študij,
  • kritično analiziranje institucij z vidika 'prikritega kurikula',
  • uporabo gibalnih dejavnosti kot sredstva vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
  • razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otroka in otrok v 1. raz. 9-letne šole,
  • uporabo znanj o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami,
  • razvijanje didaktično metodičnih znanj za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole,
  • razvijanje modelov zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti,
  • razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti ter razumevanje pomena glasbenih dejavnosti in aktivnega učenja za celostni glasbeni razvoj otroka,
  • prepoznavanje pojavnih oblik glasbenorazvojnih zmožnosti ob poznavanju zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja,
  • glasbeno ustvarjanje, komuniciranje ter izražanje doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti,
  • spremljanje otrokovega likovnega razvoja in ustvarjalno izvajanje likovne dejavnosti v vrtcu,
  • kreativno sodelovanje pri pripravi projekta v manjši skupini in ob nastajanju projektov, ki povezujejo gledališko, likovno, tehnično, glasbeno, plesno-gibalno dejavnost,
  • oblikovanje kriterija za presojanje umetniških stvaritev za otroke,
  • razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter s praktičnimi znanji otrokom približati naravoslovje,
  • prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje,
  • razvijanje dejavnosti plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj,
  • ustvarjanje spodbudnega vzdušja ob otroškem plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini,
  • kritično vrednotenje in uporabo teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
  • otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo,
  • ustvarjanje spodbudnega igralnega okolja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje problemov,
  • izbiro ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja,
  • uporabo slogovnih postopkov opisovanja, pripovedovanja, obnavljanja, povzemanja, poročanja, razlaganja, definiranja, pojasnjevanja,
  • spodbujanje otrokovega govora,
  • presoditi jezikovne situacije v dvo- ali večjezični skupnosti, spodbujati otroke pri izbiri ustreznih jezikovnih kodov v taki situaciji in zmožen biti jezikovni zgled in zgled odprtega in tolerantnega (so)delovanja v (večjezikovni) skupini,
  • izbiro ustreznih jezikovnih znakov za tvorbo posrednega govornega dejanja,
  • interpretativno branje, pripovedovanje, deklamiranje, recitiranje,
  • razvijati bralno kulturo, (pred)bralne zmožnosti in strategije poslušanja v predšolskem obdobju ter odzivanjena prebrano besedilo,
  • uporabo vedenja o zakonitostih simbolne igre in njenem pomenu v razvoju otrokovega govora,
  • uporabo pridobljenega vedenja o literarnih zvrsteh in oblikah mladinske književnosti, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
  • uporabiti pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela znanje o vzgojnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
  • uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti.

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa.

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko nalogo.