Ime kvalifikacije | Diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (vs)/diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (vs)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (VS) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko strokovno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- učinkovito komuniciranje z otroki in razvijanje ugodne klime v skupini,
- razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku,
- pisno in govorno ustrezno izražanje v različnih sporazumevalnih položajih,
- ustrezno argumentiranje in predstavljanje stališč,
- spodbujanje razvoja otrokovih socialnih veščin, razumevanje in obvladanje pogovora kot univerzalnega sredstva komunikacije z otroki,
- oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se otroci počutijo sprejete, kjer se spoštuje različnost, njihovo socialno, kulturno, jezikovno in versko poreklo ter se spodbuja samostojnost in odgovornost,
- (so)oblikovanje jasnih pravil ravnanja in discipline,
- uporabo ustreznih strategij pri preprečevanju in odpravljanju neprimernega vedenja,
- zavedanje etičnih vrednot svojega delovanja in njihovo upoštevanje,
- obvladanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
- ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula, ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
- upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti,
- vzpostavljanje učinkovitega učnega okolja s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učečih,
- otroke zanimivo in privlačno povezovati vsebine interdisciplinarno,
- uporabo učinkovitih načinov za zagotavljanje zdravega učnega okolja ter spodbujanje oblikovanja zdravju prijaznega življenjskega sloga,
- ustrezno vključevanje informacijsko komunikacijske tehnologije v delo,
- prilagajanje dela individualnim posebnostim otrok glede na njihov telesni, socialni, čustveni in intelektualni razvoj,
- prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami, prilagajanje dela njihovim potrebam in pri tem sodeluje z drugimi vzgojitelji (učitelji) in strokovnjaki,
- obvladanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem učnih dejavnosti (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv), izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem,
- učinkovito vodenje otrok,
- učinkovito komuniciranje in sodelovanje z vzgojitelji in z drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo),
- učinkovito sodelovanje s starši in drugimi osebami, ki so pomembne za otroke,
- vzpostavljanje partnerskega odnosa z drugimi vrtci (šolami) in inštitucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno izobraževalnem področju,
- poznavanje, razumevanje in upoštevanje institucionalnih okvirov delovanja vzgojno-izobraževalne ustanove (zakonodaje …),
- analizo dobrih in šibkih strani svojega pedagoškega dela in načrtovanje svojega profesionalnega razvoja,
- sprejemanje povratnih informacij in sugestij iz svojega poklicnega okolja,
- seznanjanje s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje; analiziranje novih spoznanj, ki jih premišljeno vključuje v svoje delo,
- stalno strokovnoizpopolnjevanje in inoviranje svojega dela,
- aktivno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela,
- dojemanje otrokovih vrednot,
- delovanje za uresničevanje človekovih pravic,
- upoštevanje osnovnih moralnih in etičnih pravil,
- prepoznavanje vplivov delovnega okolja in njegovih vplivov na zdravje in si prizadeva za zdravo delovno okolje,
- uporabo umetnosti za harmonični in celostni razvoj otroka,
- opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok,
- učinkovito komuniciranje s starši in uporabo različnih oblik sodelovanja z njimi,
- negovanje radovednosti otrok in spodbujanje raziskovanj pri zgodnjem učenju,
- načrtovanje in pripravo didaktičnih gradiv za zgodnje učenje,
- kritično presojo in analizo socialnih, etičnih, zdravstvenih in zakonskih vidikov uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami,
- kritično prepoznavanje konstitucij otroštva skozi diskurze in institucije ter razumevanje vzgoje kot protislovno oblikovanje (post)modernega subjekta,
- razumevanje vzgojno-izobraževalnih konceptov sodobne vzgoje za družbeno/kulturno/socialno okolje, teoretskih izhodišč in načel zgodnjega učenja/poučevanja po vzoru interdisciplinarnih družbenih študij,
- kritično analiziranje institucij z vidika 'prikritega kurikula',
- uporabo gibalnih dejavnosti kot sredstva vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
- razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otroka in otrok v 1. raz. 9-letne šole,
- uporabo znanj o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami,
- razvijanje didaktično metodičnih znanj za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole,
- razvijanje modelov zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti,
- razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti ter razumevanje pomena glasbenih dejavnosti in aktivnega učenja za celostni glasbeni razvoj otroka,
- prepoznavanje pojavnih oblik glasbenorazvojnih zmožnosti ob poznavanju zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja,
- glasbeno ustvarjanje, komuniciranje ter izražanje doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti,
- spremljanje otrokovega likovnega razvoja in ustvarjalno izvajanje likovne dejavnosti v vrtcu,
- kreativno sodelovanje pri pripravi projekta v manjši skupini in ob nastajanju projektov, ki povezujejo gledališko, likovno, tehnično, glasbeno, plesno-gibalno dejavnost,
- oblikovanje kriterija za presojanje umetniških stvaritev za otroke,
- razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter s praktičnimi znanji otrokom približati naravoslovje,
- prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje,
- razvijanje dejavnosti plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj,
- ustvarjanje spodbudnega vzdušja ob otroškem plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini,
- kritično vrednotenje in uporabo teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
- otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo,
- ustvarjanje spodbudnega igralnega okolja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje problemov,
- izbiro ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja,
- uporabo slogovnih postopkov opisovanja, pripovedovanja, obnavljanja, povzemanja, poročanja, razlaganja, definiranja, pojasnjevanja,
- spodbujanje otrokovega govora,
- presoditi jezikovne situacije v dvo- ali večjezični skupnosti, spodbujati otroke pri izbiri ustreznih jezikovnih kodov v taki situaciji in zmožen biti jezikovni zgled in zgled odprtega in tolerantnega (so)delovanja v (večjezikovni) skupini,
- izbiro ustreznih jezikovnih znakov za tvorbo posrednega govornega dejanja,
- interpretativno branje, pripovedovanje, deklamiranje, recitiranje,
- razvijati bralno kulturo, (pred)bralne zmožnosti in strategije poslušanja v predšolskem obdobju ter odzivanjena prebrano besedilo,
- uporabo vedenja o zakonitostih simbolne igre in njenem pomenu v razvoju otrokovega govora,
- uporabo pridobljenega vedenja o literarnih zvrsteh in oblikah mladinske književnosti, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
- uporabiti pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela znanje o vzgojnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
- uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko nalogo.
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
URL