Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega poukaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
1 leto
Kreditne točke Kreditne točke: 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Razredni pouk; 
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; 
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 240 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, s področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zajključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbral manjkajočih 60 ECTS;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z ustreznih strokovnih področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;
  • študijski program prve stopnje, sprejet po 11.6.2004, v obsegu 180 ECTS, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja; kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa in tako zbrati manjkajočih 60 ECTS;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), program smeri Predšolska vzgoja, in uspešno zaključil dodatni letnik, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z ustreznih strokovnih področij, t.j. področij, ki sodijo v področje ISCED 14 (Izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidat pa jih lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence iz predmetov temeljnega pedagoškega študija ter predmetov oziroma področij poučevanja na razredni stopnji: slovenščina, matematika, družboslovje, naravoslovje, glasbena, likovna in športna vzgoja. Kandidat mora pred vpisom uspešno zaključiti tudi dodatni letnik programa, ki je sestavni del tega študijskega programa;
  • enakovredno izobraževanje v tujini.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Komunikacija in odnosi
    • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi, 
    • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
    • razvijanje socialnih veščin učencev,
    • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in ponuja samostojnost in odgovornost,
    • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa, organizacijo dela v razredu in za razred in učinkovito vodenje in usklajevanje oddelčnega učiteljskega zbora,
    • poznavanje in uporaba ustreznih strategij za spodbujanje takega vedenja, kjer je jasno razvidna ničelna toleranca do nasilja, kjer se konflikti rešujejo z mediacijo in je zaščitena integriteta vseh sodelujočih v procesu,
    • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
    • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter upoštevanje le-teh,
    • e-kompetence,
    • didaktično znanje in interpretacijske zmožnosti za poučevanje in raziskovanje v večpredstavnostnih učnih okoljih, vključno s smiselno in učinkovito uporabo IKT v učnem procesu ter razumevanjem vpliva medijskih tehnologij na predmetnih področjih poučevanja.

 

  • Učinkovito poučevanje in vzgajanje
    • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
    • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
    • individualizacija in diferenciacija vzgojno-izobraževalnega dela,
    • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
    • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
    • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih, 
    • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
    • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije.

 

  • Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi)
    • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
    • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
    • vzpostavljanje partnerskega sodelovanja z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

 

  • Usposobljenost za profesionalni razvoj
    • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
    • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
    • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

 

  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob
    • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
    • uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
    • obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
    • učinkovito vodenje učencev,
    • sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

 

Predmetno-specifične kompetence:

  • Sposobnost kreirati prilagoditve in pomoč, ki jo potrebujejo otroci s posebnimi potrebami v procesu vzgoje in izobraževanja,
  • zavedanje pomena raziskovanja kot orodja za profesionalni razvoj pedagoškega delavca in inoviranje prakse,
  • kompetence samostojnega raziskovalnega dela,
  • sposobnost sintetične predstavitve raziskovalnih problemov,
  • sposobnost smiselnega in učinkovitega oblikovanja ustrezne priprave na izbrano temo, izvedbe in evalvacije le-teh,
  • sposobnost razvijanja reflektivnega pristopa pri vzgojno-izobraževalnem delu.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študijski program ne predvideva pogojev za napredovanje, saj obsega le 1 letnik.

Magister profesor razrednega pouka/magistrica profesorica razrednega pouka

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja edukacijskih ved

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja izobraževanja učiteljev in edukacijskih ved

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Učitelj razrednega pouka ali razredni učitelj skrbi za celostni razvoj učencev. Skrbi za razvoj samostojnosti, vedoželjnosti, komunikacije, ustvarjanja, pozitivne samopodobe in otroke spodbuja h gibalni aktivnosti.

Kaj delavec običajno dela

Razredni učitelj se pripravlja na pouk vsebinsko, o tem kaj bo učil, ob tem pa je pomembna metodično-didaktična priprava, kjer načrtuje, kako bo učil. Za vsebinsko pripravo obstajajo dokumenti, ki so za vse obvezujoči, to so učni načrti. Kako vsebine predstaviti učencem, je zahtevno delo. Učitelj upošteva razvojno-osebnostne lastnosti otrok določene starosti in vodilo, da delo organizira tako, da učenci sami osvajajo nova znanja in da se ob tem dobro počutijo. Pomembno je, da otroke za delo motivira, jih aktivno vključi v delo, da ustvari pozitivno učno klimo. Vse to zahteva od učitelja vedno nova iskanja in ustvarjalnost. Priprava na pouk in analiza dela potekata v službenem času v šoli. Zelo dobro je, če obstajajo možnosti za timsko načrtovanje z učitelji, ki učijo v paralelkah. Takšne priprave so običajno bogatejše, saj svoje zamisli prispeva več učiteljev in izberejo lahko le najboljše.

Seveda se lahko učitelj na delo pripravlja tudi doma. V učiteljevo obvezo spada tudi popravljanje nalog in izdelkov, kar lahko opravi v šoli po pouku ali doma. Ena izmed odgovornih nalog je preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj si zapisuje napredek posameznika v redovalnico in ob zaključku leta zapiše končno opisno oceno v spričevalo. Vsak dan sproti zapisuje vsebino in cilje, ki jih osvajajo pri pouku, v dnevnik, kamor beleži tudi kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve ter navzočnost učencev. Ob koncu šolskega leta osebne podatke vsakega učenca zapiše v matično knjigo. Pomembna učiteljeva naloga je razredništvo. Razrednik skrbi za razred kot celoto in rešuje probleme, če se pojavijo.

Med njegove naloge sodi tudi vsebinska priprava in izvedba vsaj treh roditeljskih sestankov, na katerih starše seznanja z delom v razredu, disciplino, težavami, če se pojavijo, in seveda s pozitivnimi izkušnjami. Na govorilnih urah, ki jih organizira običajno tedensko ali na štirinajst dni, vodi osebne razgovore s starši, lahko tudi ob navzočnosti otroka. V zadnjem času razredniki pogosto pripravljajo tudi dneve odprtih vrat in tako omogočijo učencem, da staršem sami predstavijo delo v šoli. Potrebno je stalno strokovno izpopolnjevanje, kajti učitelj se sproti seznanja z novostmi in spremembami na strokovnem področju. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Uspešno opravljene študijske obveznosti in uspešen zagovor magistrskega dela.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.pef.upr.si/izobrazevanje/podiplomski_studij_2%20_stopnje/razredni_pouk/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version