Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Profesor razrednega pouka (un)/profesorica razrednega pouka (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
4 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 240 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov (npr.: filozofija, geografija, glasba, likovna teorija, psihologija, sociologija, sodobni ples, teorija in zgodovina drame in gledališče, umetnostna zgodovina, zgodovina); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
 
(splošne kompetence)
  • učinkovito komuniciranje z učenci, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku pri učencih,
  • razvijanje socialnih veščin pri učencih, razumevanje in obvladanje osnovnih postopkov in načel svetovalnega pogovora in dela z učenci,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, in se ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu,
  • uporabo ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju do njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in kulturnega porekla,
  • zavedanje etičnih okvirov svojega delovanja in njihovo upoštevanje,
  • obvladanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
  • ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula, ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju pouka,
  • prilagajanje pouka individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje,
  • vzpostavljanje močnega učnega okolja s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učencev,
  • smotrno kombiniranje individualnega, skupinskega in frontalnega pouka,
  • uporabo učinkovitih načinov za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja),
  • ustrezno vključevanje informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami, prilagajanje dela njihovim posebnostim in pri tem sodeluje z drugimi učitelji in strokovnjaki,
  • obvladanje in smotrno uporabo različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov in spremljanja napredka učence, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin,
  • dajanje konstruktivne povratne informacije in primerno sporočanje učnih rezultatov,

 

(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka,
  • uporabo specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami,
  • prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev,
  • poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje,
  • razumevanje in uporabo strokovnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
  • estetsko občutljivost in aktivno ter ustvarjalno delo na umetniških področjih,
  • poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole  na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, (tujega jezika) in medpredmetno povezovanje,
  • razumevanje in uporabo specialno didaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
  • uporabo širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev,
  • pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine,
  • sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje …),
  • ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za prehod v 2. letnik doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. Pogoj za vpis v 4. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega in drugega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT tretjega letnika študijskega programa.

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Učitelj razrednega pouka ali razredni učitelj skrbi za celostni razvoj učencev. Skrbi za razvoj samostojnosti, vedoželjnosti, komunikacije, ustvarjanja, pozitivne samopodobe in otroke spodbuja h gibalni aktivnosti.

Kaj delavec običajno dela

Razredni učitelj se pripravlja na pouk vsebinsko, o tem kaj bo učil, ob tem pa je pomembna metodično-didaktična priprava, kjer načrtuje, kako bo učil. Za vsebinsko pripravo obstajajo dokumenti, ki so za vse obvezujoči, to so učni načrti. Kako vsebine predstaviti učencem, je zahtevno delo. Učitelj upošteva razvojno-osebnostne lastnosti otrok določene starosti in vodilo, da delo organizira tako, da učenci sami osvajajo nova znanja in da se ob tem dobro počutijo. Pomembno je, da otroke za delo motivira, jih aktivno vključi v delo, da ustvari pozitivno učno klimo. Vse to zahteva od učitelja vedno nova iskanja in ustvarjalnost. Priprava na pouk in analiza dela potekata v službenem času v šoli. Zelo dobro je, če obstajajo možnosti za timsko načrtovanje z učitelji, ki učijo v paralelkah. Takšne priprave so običajno bogatejše, saj svoje zamisli prispeva več učiteljev in izberejo lahko le najboljše.

Seveda se lahko učitelj na delo pripravlja tudi doma. V učiteljevo obvezo spada tudi popravljanje nalog in izdelkov, kar lahko opravi v šoli po pouku ali doma. Ena izmed odgovornih nalog je preverjanje in ocenjevanje znanja. Učitelj si zapisuje napredek posameznika v redovalnico in ob zaključku leta zapiše končno opisno oceno v spričevalo. Vsak dan sproti zapisuje vsebino in cilje, ki jih osvajajo pri pouku, v dnevnik, kamor beleži tudi kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve ter navzočnost učencev. Ob koncu šolskega leta osebne podatke vsakega učenca zapiše v matično knjigo. Pomembna učiteljeva naloga je razredništvo. Razrednik skrbi za razred kot celoto in rešuje probleme, če se pojavijo.

Med njegove naloge sodi tudi vsebinska priprava in izvedba vsaj treh roditeljskih sestankov, na katerih starše seznanja z delom v razredu, disciplino, težavami, če se pojavijo, in seveda s pozitivnimi izkušnjami. Na govorilnih urah, ki jih organizira običajno tedensko ali na štirinajst dni, vodi osebne razgovore s starši, lahko tudi ob navzočnosti otroka. V zadnjem času razredniki pogosto pripravljajo tudi dneve odprtih vrat in tako omogočijo učencem, da staršem sami predstavijo delo v šoli. Potrebno je stalno strokovno izpopolnjevanje, kajti učitelj se sproti seznanja z novostmi in spremembami na strokovnem področju. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in tudi opravi ter zagovarja diplomsko delo.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

URL

URL izvajalca: