Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani jezikovni posrednik (un)/diplomirana jezikovna posrednica (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • govorno in pisno komunikacijo,
  • timsko delo,
  • samostojno pridobivanje znanj in vedenj,
  • vseživljenjsko učenje v družbi znanja,
  • analizo, sintezo, predvidevanje rešitev in posledic,
  • razvijanje lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje problemov,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • reagiranje v konfliktnih situacijah,
  • razvijanje kritičnega uma,
(predmetno specifične kompetence)
  • delovanje v večjezičnem in večkulturnem okolju,
  • ustrezno odzivanje v socialno, kulturno in etnično različnih okoljih,
  • jezikovne kompetence v dveh tujih jezikih,
  • besedilne kompetence v slovenščini in dveh tujih jezikih,
  • razumevanje in analiziranje besedilnih sporazumevalnih procesov v družbi,
  • razumevanje zgodovinsko utemeljene kompleksnosti pojma kultura,
  • prepoznavanje razlik in podobnosti med tujimi in slovenskim družbenim sistemom ter tujimi in slovenskimi sistemi družbenih vrednot,
  • razumevanje soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta,
  • prenos teoretičnih opisov jezika v praktično delo z besedili,
  • medjezikovno in medkulturno posredovanje iz tujega okolja v slovensko in iz slovenskega v tuje okolje,
  • uporabo jezikovnih tehnologij.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem v obsegu 60 KT, kar skupaj z obveznostmi 1. letnika pomeni zbranih 120 KT.

Diplomirani jezikovni posrednik (un)/diplomirana jezikovna posrednica (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister prevajalstva/magistrica prevajalstva

Magister prevajanja/magistrica prevajanja

Magister prevajanja/magistrica prevajanja

magister prevajanja/magistrica prevajanja

Magister tolmačenja/magistrica tolmačenja

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja prevodoslovja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina. 

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.ff.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version