Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Doktorat
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 2. stopnje ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, če so kandidati pred tem končali visokošolski strokovni program; za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; za vpis v doktorske študijske programe 3. stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • samostojno opravljanje visoko zahtevnih analitičnih del,
  • analizo družbenih fenomenov,
  • svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja,
  • sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju konkretnega problema,
  • sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,
  • samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav,
  • uporabo in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik,
  • avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu,
  • zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja,
  • načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,
  • anticipiranje razvoja dogodkov,
  • ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših rešitev temeljnih problemov,
  • ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov, pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,
  • govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,
  • vodenje tima in/ali skupine,
  • sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,
  • razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke,
  • obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,
  • pogajanje, argumentacijo in oblikovanje pogajalskih izhodišč,
  • prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti,
  • navezovanje stikov znotraj in zunaj organizacije,
  • obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov,
  • znanstveno-raziskovalno etiko in humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih,
  • širok humanistično-družboslovni horizont in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent mora za napredovanje v 2. letnik opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT, za napredovanje v 3. letnik pa vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika (50 KT).

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina.

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo pred komisijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka v reviji, ki je vključena v mednarodne bibliografske baze. Vsebinsko mora prispevati k razvoju področja prevodoslovja, o čemer presoja študijski mentor. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.ff.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version