Primarni zavihki
Magister prevajanja/magistrica prevajanja
Izbrane kvalifikacije
Ime kvalifikacije | Ime kvalifikacije: Magister prevajanja/magistrica prevajanjaDodaj v primerjalnik |
---|---|
Tip kvalifikacije | Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Vrsta kvalifikacije: Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
Trajanje izobraževanja:
2 leti
|
Kreditne točke | Kreditne točke: 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
Pogoji za vključitev:
Pogoji za vpis so usklajeni s Statutom Univerze v Ljubljani, ki v 117. členu določa, da se v magistrski študijski program lahko vpiše, kdor je končal
Kandidat oz. kandidatka lahko opravi obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
|
ISCED področje |
ISCED področje:
Umetnost in humanistika
|
ISCED podpodročje | isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) |
Raven kvalifikacije |
Raven SOK:
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
Splošne kompetence:
• govorne in pisne komunikacijske spretnosti na višji stopnji;
• sposobnost in spretnost za timsko delo;
• spretnost samostojnega pridobivanja znanj in vedenj;
• sposobnost za vseživljenjsko učenje v družbi znanja;
• sposobnost analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic na višji stopnji;
• sposobnost razvijanja lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje problemov;
• sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
• sposobnost kritične in samokritične presoje;
• sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki;
• sposobnost avtonomnega delovanja v stroki;
• sposobnost razvijanja kritičnega uma.
Predmetnospecifične kompetence:
• poznavanje in obvladovanje prevajalskih strategij in tehnik;
• sposobnost opisa in teoretične analize prevajalskih procesov;
• sposobnost prepoznavanja prepletenosti empiričnih raziskav s teoretičnimi prevodoslovnimi premisami;
• sposobnost prepoznavanja temeljnih besedil in teoretičnih izhodišč v zgodovini teorij prevajanja;
• sposobnost oblikovanja samostojnega pogleda na status prevoda in prevajalca ter prevajanja;
• sposobnost uporabe prevajalskih orodij;
• besedilne kompetence v slovenščini in dveh tujih jezikih glede na specifiko besedilnih in komunikacijskih konvencij;
• sposobnost razumevanja in analiziranja besedilnih sporazumevalnih procesov v družbi;
• sposobnost razumevanja soodvisnosti delovanja besedil od civilizacijsko-kulturnega družbenega konteksta na višji stopnji.
Dodatne predmetnospecifične kompetence so navedene v obrazcu za učni načrt za vsak predmet posebej.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje v drugi letnik magistrskega študija prevajanja mora študent oz. študentka v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT.
Magister prevajanja/magistrica prevajanja
SOK 8
EOK 7
V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.
SOK 10 / EOK 8
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)
Opis poklica
Kratek opis
Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.
Kaj delavec običajno dela
STROKOVNI PREVAJALEC
Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.
Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina.
KNJIŽEVNI PREVAJALEC
Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja.
Pogoji za dokončanje študija
• zbranih 120 KT
• opravljene vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti
• magistrski izpit
- prevod iz dveh tujih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v dva tuja jezika z zagovorom
• magistrska naloga z zagovorom
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
URL
URL izvajalca:Prihajajoči dogodek
Trenutno ni drugih prihajajočih dogodkov.
© Center RS za poklicno izobraževanje, 2020. Vse pravice pridržane