Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: magister prevajanja/magistrica prevajanjaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

Na skupni magistrski študij Prevajanja (slovenščina – angleščina – francoščina) se lahko vpiše 

  • vsak kandidat oz. kandidatka z diplomo iz Medjezikovnega posredovanja smer slovenščina-angleščina-francoščina (UL FF);
  • kandidat oz. kandidatka z univerzitetno diplomo katerekoli smeri, in sicer tako iz dodiplomskih programov, sestavljenih v skladu z bolonjskimi smernicami, ali tistih, ki so nastali pred reformo visokošolskega študija; kandidat oz. kandidatka mora opraviti izpit, pri katerem se preverijo jezikovne kompetence iz slovenščine, angleščine in francoščine; glede na pridobljene kompetence dodiplomskega študija in rezultate izpita se lahko prizna ali doda do 60 ECTS.

Pogoje za vpis iz 38. in 38. a člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. 
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

V skladu z dublinskimi deskriptorji bo magistrski naziv podeljen študentom in študentkam, ki bodo: 

  • izkazali, poglobili in utrdili znanje in razumevanje, ki izhaja iz védenj, pridobljenih na prvi stopnji, ter s pomočjo tega znanja in razumevanja izoblikovali osnovo, na kateri je mogoče izvirno izoblikovati in/ali uporabiti nove zamisli predvsem v raziskovalnem okolju; 
  • znali uporabili svoje znanje in vedenje ter svoje sposobnosti reševanja problemov v novih in neznanih razmerah v širših (ali multidisciplinarnih) kontekstih, povezanih z njihovim področjem študija; 
  • sposobni povezovati znanje, obvladovati kompleksno problematiko in presojati na osnovi nepopolnih ali omejenih informacij, in to tako, da bodo njihovi zaključki vključevali razmislek o družbenih in etičnih odgovornostih, povezanih z uporabo njihovih znanj in presoj;
  • znali jasno in nepristransko posredovati svoje zaključke, doseženo znanje in utemeljitve tako specialistom kot tudi nepoznavalcem;
  • znali uporabiti sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
  • znali v svoji stroki delovati samostojno in v skupini;
  • se znali učiti, tako da se bodo lahko nadalje samostojno strokovno izpopolnjevali.

Predmetno-specifične kompetence:

KOMPETENCA PREVODNE DEJAVNOSTI PRODUKTIVNA razsežnost

  • sposobnost tvorjenja in izoblikovanja prevoda, ki bo zadostil zahtevam naročnika, tj. bo v skladu s prevodnim skoposom in bo prilagojen prevodni situaciji;
  • sposobnost določitve prevodnih strategij, uporabljenih v ciljnem besedilu;
  • sposobnost določitve svojih prevodnih težav in sposobnost primernega reševanja teh težav; 
  • sposobnost utemeljevanja svojih prevodnih odločitev; 
  • sposobnost pravilne uporabe strokovnega metajezika (pri razlagi svojega dela, prevodnih strategij in odločitev);
  • sposobnost pregleda in revizije prevoda (poznavanje tehnik in strategij lektoriranja in revizije); 
  • sposobnost vzpostavitve kontrole kvalitete svojega dela.

PROFESIONALNA razsežnost

  • zavedanje družbene vloge prevajalca;
  • odzivnost na zahteve trga in specifičnih delodajalcev;
  • sposobnost pravilnega odzivanja in ravnanja s (potencialnimi) naročniki;
  • sposobnost pogajanja z naročniki prevodov (določitev tarife, časovnega termina, pogojev dela, izstavitev računa, izoblikovanje pogodbe, dolžnosti, pravice itd.)
  • sposobnost izražanja potreb, ciljev in zahtev tako naročnikov kot prejemnikov prevodov;
  • sposobnost organizacije svojega časa (tudi obvladovanje stresa), dela, finančnih sredstev in nadaljnjega izobraževanja; 
  • sposobnost predstavitve svoje ponudbe in strokovnih prednosti;
  • sposobnost spoštovanja določenih terminov, standardov kvalitete in skupinske organizacije dela; 
  • sposobnost sprejemanja razumnih odločitev; 
  • poznavanje norm in standardov, značilnih za prevodno dejavnost;
  • spoštovanje profesionalne etike; 
  • sposobnost delovanja pod pritiskom in skupaj z drugimi strokovnjaki ali s projektnim vodjem (sposobnost plodnega sodelovanja), tudi v večjezikovnem okolju;
  • sposobnost delovanja v skupini, tudi virtualni; 
  • sposobnost samoevalvacije (preoblikovanja svojih navad; odprtost za inovacije; skrb za visoko kvaliteto; sposobnost prilagajanja novim situacijam) in prevzemanja odgovornosti za svoje delo.

JEZIKOVNA KOMPETENCA - sposobnost razumevanja slovničnih, leksikalnih in idiomatskih struktur ter poznavanje pravopisnih konvencij v jeziku A (maternem jeziku) in v drugih delovnih jezikh (B, C);

  • sposobnost uporabe teh struktur v jeziku A in B
  • občutljivost za jezikovni razvoj (predvsem pri jezikovni ustvarjalnosti) 

MEDKULTURNA KOMPETENCA 

(ki nastane v soočenju treh jezikov: A, B in C jezika) SOCIOLINGVISTIČNA razsežnost

  • sposobnost razpoznavanja različnih vlog in pomenov jezikovnih variant (družbenih, geografskih, zgodovinskih, slogovnih);
  • sposobnost razpoznavanja pravil, ki določajo primerno interakcijo v določeni skupnosti, in sicer vključno z neverbalnimi elementi;
  • sposobnost tvorjenja registra, ki je primeren za določeno situacijo, pisno ali ustno besedilo.

BESEDILNA razsežnost

  • sposobnost razumevanja in analize besedilne makrostrukture in koherence;
  • sposobnost razpoznavanja implicitnih elementov, aluzij, stereotipov in intertekstualnih elementov besedila; 
  • sposobnost opisa in ovrednotenja problemov, ki so vezani na razumevanje besedila, ter določitev pravilnih strategij za reševanje teh problemov; 
  • sposobnost povzemanja bistvenih informacij iz besedila (sposobnost sinteze);
  • sposobnost izoblikovanja besedila v skladu s konvencijami določene besedilne vrste in retoričnih norm; 
  • sposobnost hitrega in kvalitetnega preoblikovanja, restrukturiranja, povzemanja in urejanja besedila v jezikih A in B; 
  • sposobnost določitve elementov in vrednot, specifičnih za izbrane kulture; 
  • sposobnost primerjanja in kontrastiranja kulturnih elementov in kulturnospecifičnih načinov tvorjenja besedil. 

KOMPTENCA PRIDOBIVANJA PODATKOV

  • sposobnost določitve svojih potreb po informacijah in dokumentaciji; 
  • sposobnost razvoja ustreznih strategij za uspešno iskanje po dokumentaciji in strokovni terminologiji (tudi povpraševanje pri strokovnjakih);
  • sposobnost pridobivanja in oblikovanja relevantnih informacij za določeno nalogo (specifične informacije, terminologija, frazeologija); 
  • sposobnost izoblikovanja kriterijev za ustrezno vrednotenje dokumentov, ki so dostopni na medmrežju ali v drugih virih, tj. sposobnost izločitve nezanesljivih virov;
  • sposobnost učinkovite uporabe orodij za raziskovanje (npr. terminografskih programov, elektronskih korpusov, elektronskih slovarjev);
  • sposobnost arhiviranja svojih dokumentov. 

TEMATSKO VSEBINSKA
KOMPETENCA

  • sposobnost poiskati primerno informacijo, ki omogoča boljše razumevanje vsebine dokumenta; 
  • sposobnost razvoja svojih znanj in vedenj na drugih strokovnih področjih (poznavanje pojmovnega sistema, načina razmišljanja in argumentacije, načina predstavitve, specifičnega jezika stroke ipd.) (naučiti se naučiti);
  • sposobnost izoblikovanja radovednega duha, ki je sposoben analize in sinteze.

JEZIKOVNOTEHNOLOŠKA KOMPETENCA

  • sposobnost učinkovite in hitre uporabe različnih orodij za popravo besedil, izoblikovanje prevodov, terminografijo, oblikovanje strani in iskanje dokumentov (npr. pripomočki za urejanje dokumentov, črkovanje in preverjanje slovnice, pomnilniki prevodov, vzpostavitev terminoloških baz, programi za glasovno razpoznavo); 
  • sposobnost vzpostavitve in uporabe podatkovnih baz; 
  • sposobnost prilagoditve novim orodjem, tudi tistim, namenjenim medijskemu in avdiovizualnemu prevajanju;
  • sposobnost izoblikovanja prevoda v različnih formatih in za različne tehnične podpore; 
  • poznavanje možnosti in pomankljivosti strojnega prevajanja. 

RAZISKOVALNA KOMPETENCA 

  • sposobnost kritičnega branja in sposobnost izoblikovanja relevantnih vprašanj; 
  • sposobnost določitve problematike;
  • sposobnost izoblikovanja relevantne bibliografije;
  • sposobnost sintetiziranja strokovne literature; 
  • sposobnost organizacije svojega časa in raziskave; 
  • sposobnost interakcije (z drugimi mladimi raziskovalci, s strokovnjaki, z vodjo raziskovalnega projekta);
  • organizacijska sposobnost (za pridobitev sredstev, za prijavo projekta, za vzpostavitev raziskovalnih kontaktov);
  • sposobnost izoblikovanja logičnega razmišljanja, sklicevanja na druge vire, koherentne argumentacije;
  • sposobnost izoblikovanja besedila v znanstvenem diskurzu (slog, citiranje), vključno s povzetkom;
  • sposobnost javne predstavitve svojega raziskovalnega dela; 
  • poznavanje etičnih problemov, povezanih z raziskovalnim delom, ter poznavanje pravic in dolžnosti raziskovalca; 
  • poznavanje določenih prevodoslovnih raziskovalnih metod; 
  • sposobnost razlage uporabljenih pojmov;
  • sposobnost uporabe določenih orodij, uporabljenih v raziskavi (npr. za vzpostavitev in analizo korpusa, za statistično analizo) 

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik skupnega magistrskega študijskega programa druge stopnje mora študent oz. študentka opraviti obveznosti v višini 90 % od skupnega števila KT, in sicer je to 54 KT.

magister prevajanja/magistrica prevajanja

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja prevodoslovja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina.

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje magistrskega študija Prevajanje mora študent oz. študentka opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, predpisanih na izbrani smerni v skupnem obsegu 120 KT. Študent ali študentka mora pripraviti in zagovarjati magistrsko delo v okviru magistrskega seminarja ter opraviti magistrski izpit, kot ga določa predmetnik.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.ff.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version