Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister prevajalstva/magistrica prevajalstvaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V enopredmetni študijski program druge stopnje Prevajanje in tolmačenje se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

  • dvopredmetni študijski program prve stopnje s strokovnega področja Medjezikovne študije angleščina/nemščina/madžarščina;
  • enopredmetni ali dvopredmetni študijski program prve stopnje s področja nemškega, angleškega ali madžarskega jezika, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; obveznosti, ki jih mora kandidat še opraviti, konkretno določi oddelek glede na specifiko predznanja in obsegajo od 6 do največ 30 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program;
  • študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; obveznosti, ki jih mora kandidat še opraviti, konkretno določi oddelek glede na specifiko predznanja in obsegajo od 9 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja angleškega, nemškega in madžarskega jezika;
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; obveznosti, ki jih mora kandidat še opraviti, konkretno določi oddelek glede na specifiko predznanja in obsegajo od 9 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v študijski program.

 

Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in obvlada slovenski jezik na nivoju naravnega govorca oz. na stopnji B2.

 
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence

  • pripravljenost za avtonomno učenje in izpopolnjevanje,
  • oblikovanje sposobnosti analitičnega in sintetičnega mišljenja, ki je pomembno za razumevanje pisnih strokovnih besedil v maternem in tujem jeziku,
  • obvladovanje raziskovalnih metod prevodoslovja,
  • oblikovanje načela avtonomnosti in povezovalnosti pri lastnem strokovnem delu,
  • sposobnost predvidevanja rešitev, analize in sinteze,
  • socialne kompetence (oblikovanje sposobnosti konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in za sodelovanje pri delu med skupinami, komunikacija, odgovornost),
  • sposobnost za vseživljenjsko učenje,
  • tehnične kompetence (uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovanje),
  • zavezanost profesionalni etiki,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz.

 

Predmetno-specifične kompetence

Raziskovalne kompetence

  • zmožnost iskanja ter uporabe znanstvene literature,
  • sposobnost samostojnega organiziranja in pridobivanja znanj in vedenj,
  • sposobnost analize, sinteze, predvidevanja rešitev in posledic,
  • samostojno presojanje in oblikovanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vednosti.

 

Splošne predmetnospecifične kompetence

  • vključevanje pridobljenih vedenj za reševanje problemov, zlasti takih, ki nastajajo v medkulturnih sporazumevalnih razmerah,
  • prenos teoretskih komunikacijskih in prevodoslovnih modelov v razumevanje in njihovo reševanje na primerih dobre prakse,
  • razumevanje jezikovne komunikacije kot situacijsko, socialno in kulturno pogojene interaktivne dejavnosti,
  • sposobnost povezovati usvojena vedenja z novimi in jih vključiti za reševanje problemov v novih situacijah,
  • usposobljenost za samostojno delo in delo v skupini, sposobnost socialne interakcije za reševanje kompleksnih strokovnih problemov,
  • zmožnost uporabe uspešnih sporočevalnih strategij (pisno in ustno izražanje) v maternem in tujih jezikih,
  • uspešno ustno in pisno komuniciranje v strokovnem (tujem) jeziku na višjem nivoju.

 

Kompetence na področju prevajanja/tolmačenja

  • reševanje prevodoslovnih problemov v soočanju z realnimi zahtevami,
  • zmožnost analize različnih besedilnovrstnih slogov za izboljšanje prevajalskih/tolmaških procesov,
  • uzaveščanje in utemeljevanje prevajalskih odločitev znotraj in zunaj strokovnih krogov,
  • uveljavljanje etičnih vprašanj prevajanja/tolmačenja,
  • upoštevanje pravic in dolžnosti pri izvedbi uspešnega prevodoslovnega procesa od sprejema naročila do oddaje izdelka/prevoda,
  • usposobiti za uporabo temeljnih in specializiranih jezikovnih priročnikov,
  • zmožnost prevajanja/tolmačenja splošnih, književnih in strokovnih besedil,
  • uporaba tolmaških tehnik in za to potrebnih tehničnih sredstev.

 

Medkulturne kompetence

  • občutljivost za kulturno pogojene različnosti,
  • občutek za spoznavno in kulturno pridobljene estetske in etične vrednote ter pluralnost,
  • sposobnost razumevanja zgodovinsko utemeljene kompleksnosti posameznih družbenih pojavov,
  • poznavanje in razumevanje procesov medjezikovnega ali medkulturnega posredovanja,
  • okvirna analiza in vrednotenje posameznih segmentov slovenske in tujejezične kulturne zgodovine.

 

Kompetence na področju informacijske tehnologije

  • strokovna in informacijska pismenost,
  • uporaba informacijske tehnologije (poznavanje metod in postopkov za pridobivanje in obdelavo lingvističnih in drugih za prevajalski proces potrebnih informacij na svetovnem spletu),
  • oblikovanje dokumentov in spletnih strani,
  • oblikovanje in obdelovanje podatkovnih baz,
  • obvladovanje prevajalskih orodij.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik magistrskega študija mora študent opraviti s študijskim programom določene obveznosti prvega letnika v obsegu 45 ECTS, pri čemer mora opraviti izpit iz predmeta Seminar iz prevodoslovja – izbrana poglavja in Slovenščina kot jezik stroke I.

Magister prevajalstva/magistrica prevajalstva

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja prevodoslovja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina.

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent opravi enopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v obsegu 120 ECTS. Študent mora opraviti vse izpite ter pripraviti in zagovarjati magistrsko delo v okviru magistrskega seminarja, kot ga določa predmetnik.

 

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
http://www.ff.um.si/oddelki/prevodoslovje/studijski-programi.dot
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version