Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani gledališki režiser (un)/diplomirana gledališka režiserka (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: glasba, ples in uprizoritvene umetnosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence) 
  • logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje, 
  • izražanje strokovnega znanja v pisni in ustni obliki in njegovo kritično reflektiranje in vrednotenje,
  • kompetentno in suvereno prenašanje znanj v prakso,
  • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi področji, njihovo samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje,
  • ustrezno kontekstualiziranje in samostojno nadgrajevanje informacij,
  • prenašanje svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja ter njihovo reševanje intra- in interdisciplinarno,
  • zaznavanje in inovativno reševanje kompleksnejših problemov in konfliktnih situacij ter kompetentno in suvereno odločanje,
  • ustrezno odzivanje na nove situacije ter ustvarjanje novih konceptov,
  • spoznavanje in uporabo skupinske komunikacije ter sestavljanje in vodenje skupine,
  • refleksijo in samorefleksijo, kritično in celostno razmišljanje,
  • samostojno iskanje novih virov znanja na umetniškem, strokovnem in znanstvenem področju,
  • strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij,
  • kompetentno sprejemanje mnenj drugih in suvereno ter argumentirano odzivanje nanje,
  • oceno lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter učinkovito in ekonomično delovanje,
  • ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju,
  • inovativno uporabo znanstvenih metod,
  • pridobivanje, koncipiranje in vodenje projektov,
  • razvijanje vodstvenih sposobnosti in oblikovanje kakovostnih in učinkovitih medčloveških odnosov v strokovni sferi in zunaj nje,
  • kritično in poglobljeno spremljanje aktualnega dogajanja v medijih,
  • ustvarjalno osmišljanje podatkov in sintetiziranje informacij,
  • razvijanje medkulturne komunikacije v formalnih in neformalnih položajih,
(predmetno specifične kompetence)
  • vodenje in usmerjanje,
  • komunikacijo in motivacijo,
  • ustveno inteligenco in empatijo, postavljanje v različne vloge (perspektive), 
  • teoretično in praktično poznavanje človeške psihologije, psiholoških tipov, psihologije in dinamike v skupinah, 
  • igralske izkušnje in izkušnje javnega nastopanja, 
  • poznavanje igralskega besednjaka, 
  • obvladovanje aktivnega in učinkovitega usmerjanja z glagoli, slikami itd., pojmi, ki so inspirativni in izvedljivi,
  • teoretično in izkustveno poznavanje igralskih tehnik in ustvarjalnih postopkov, 
  • dobro prepoznavanje igralske (ne)ekspresivnosti, 
  • analizo igralskih kvalitet in blokad oziroma težav, 
  • uporabo dvojnosti situacije in dogodka v gledališču, 
  • oblikovanje delov in celote, občutek za obliko, občutek za celoto,
  • izpostavljanje (izluščenje) bistva, 
  • teoretično in praktično dramaturgijo gledališkega dogodka,
  • ekonomijo v dramaturški uporabi gledaliških sredstev,
  • obvladovanje metafore, znaka, simbola, 
  • montažo, 
  • občutenje ritma in gledališkega časa, 
  • raznovrstno ustvarjanje atmosfere,
  • razumevanje izvirnosti gledališke misli (poante) in ustvarjalno ter inovativno prevajanje le-te v jezik gledališča, 
  • opazovanje fenomena gledališča, zavest ter vsestransko obvladovanje in uporabo vseh polj gledališkega jezika, 
  • zavedanje in uporabo prostorskega,
  • zavedanje in uporabo vizualnega, 
  • razumevanje psihologije barv, oblik, prostora, 
  • razumevanje atmosfere v likovnem (prostor in atmosfera),
  • razumevanje prostora in dramaturgije, 
  • razumevanje dramaturgije in likovnega v predstavi (dramaturgija v sceni, kostumih, rekvizitih, luči, maski, videu),
  • obvladanje teoretičnega in praktičnega znanja o vizualnem in likovnem, 
  • obvladanje teoretičnega in praktičnega znanja o likovni umetnosti, arhitekturi itd., 
  • razumevanje simbola, znaka, metafore v likovnem, 
  • ekonomijo v uporabi vizualnih sredstev v gledališču,
  • razumevanje tehnologije gledališča (oder, delavnice, postopki itd.), 
  • razumevanje tehnologije v oblikovanju luči, 
  • zavedanje in manipulacijo zvočnega, 
  • razumevanje psihologije zvoka, 
  • razumevanje igralčevega glasu govora, jezika, 
  • razumevanje zvočne slike dialoga, 
  • razumevanje atmosfere in zvoka, 
  • razumevanje glasbe (teorija in praksa), 
  • razumevanje dramaturgije in zvoka, 
  • razumevanje dramaturgije in glasbe, 
  • razumevanje zvoka in tehnologije, 
  • ekonomijo v uporabi zvočnih sredstev,
  • obvladanje radijske igre in režije, 
  • teoretično in praktično analizo in razčlembo besedila, 
  • spoznavanje in uporabo različnih orodij in metod za klasično (zaprto) in sodobno (odprto) analizo dramskega besedila,
  • oblikovanje (črte) in montažo teksta v povezavi z interpretacijo dramskega besedila, 
  • razlikovanje med uprizoritvenim, lingvističnim in dogodkovnim tekstom, 
  • razumevanje odnosa režije do teksta v avtotekstualni, ideotekstualni in intertekstualni inačici, 
  • avtorstvo režije in avtonomnost gledališča v odnosu do dramskega besedila, 
  • produkcijo samostojnih gledaliških tekstov kot dramsko pisanje ali kreacija tekstualnih kolažev, 
  • definicijo različnih kontekstov (sociološki, zgodovinski, lingvistični, psihološki, politični), 
  • analizo konteksta, 
  • intertekstualnost,
  • razpoznavo in uporabo konteksta pri analizi in produkciji smisla v gledališki predstavi, 
  • gledališče in svet (materialna kultura), 
  • gledališče in ostale umetniške zvrsti ter gibanja, 
  • spoznavanje diskurza in umetnosti, ki se skuša izogniti ideologizaciji, 
  • uporabo konteksta v režijskem konceptu (načrtu za uprizoritev). 

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje v 3. letnik mora v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, kar skupaj z obveznostmi 1. letnika pomeni zbranih 120 KT. Za napredovanje v 4. letnik pa mora v celoti opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za 3. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, kar skupaj z obveznostmi 1. in 2. letnika pomeni zbranih 180 KT.

Diplomirani gledališki režiser (un)/diplomirana gledališka režiserka (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister dramaturgije in scenskih umetnosti/magistrica dramaturgije in scenskih umetnosti

Magister gledališke režije / Magistrica gledališke režije

Magister igre/magistrica igre

Magister scenskega oblikovanja/magistrica scenskega oblikovanja

Magister uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja/magistrica uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila ali scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču. 

Kaj delavec običajno dela

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila, scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču. Skrb za celostno estetsko podobo, za psihološko in čutno-nazorno podobo ter poglobljeno idejno interpretacijo uprizoritve je prvenstvena režiserjeva zaveza. Tej skrbi je namenjeno režiserjevo pripravljalno delo pred njegovim stikom z igralkami in igralci ter s sodelavci, ki oblikujejo gledališko uprizoritev. 

Režiserjevi najožji sodelavci iz pripravljalnega obdobja so dramaturg, lektor, scenograf, kostumograf, avtor scenske glasbe ali glasbe songov, koreograf, dirigent, oblikovalec tona, oblikovalec svetlobe, svetovalec za bojne prizore in asistent režije. Predlagajo rešitve, ki jih režiser usklajuje s svojo zamislijo in videnjem bodoče uprizoritve. Pripravljalno obdobje študija traja različno dolgo in je odvisna od intelektualne zapletenosti in fizične zahtevnosti uprizoritve. Že v pripravljalnem obdobju, pozneje pa tudi v času bralnih ter glavnih in generalnih vaj režiser posreduje svojo vizijo o oblikovanju stila igralske udeležbe pri uprizoritvi igre. V stalnem ustvarjalnem dialogu z igralkami in igralci ter v tesnem sodelovanju z dramaturgom uprizoritve vodi študijo tako, da ne zaide iz smeri, kakor je bila predvidena in zasnovana, smeri, ki pomeni pot do idejnih in vsebinskih ciljev in hkrati formalne in estetske rešitve na tej poti. Igralci si želijo človeško in umetniško občutljivega voditelja, ki zna biti obziren pedagog z razvitim smislom za metodiko dela.

Režiserjeva intervencija ne sme biti avtokratska ali brutalna. Vedno naj pomeni le demokratični del in logično nadaljevanje ustvarjalnega dialoga med sodelujočimi pri uprizoritvi. Nikdar ne sme spustiti vodstvenega krmila iz rok, saj je edini in nesporni vodja študije in režijski avtor uprizoritve. Izbor sodelavcev pri uprizoritvi je odvisen od trdnosti njegovega položaja in njegovega vpliva znotraj ustanove, v kateri deluje, ter od avtoritete režiserjevih delodajalcev (direktor in umetniški vodja). Njegovo delo pri uprizoritvi je praviloma odvisno od kadrovskih, organizacijskih, ekonomskih in etičnih razmer v gledališču ter od nadarjenosti sodelavcev, igralcev in drugih, ki pri uprizoritvi sodelujejo. Redko obstaja možnost popolne režiserjeve svobode ali neodvisnosti glede kadrovskih razmer v gledališču.

Tudi najboljše zamisli prilagaja danim možnostim in je pri usklajevanju zelo elastičen, čeprav vedno tudi načelen. Praviloma je v gledališču zaposleni režiser tudi član ožjega vodstva gledališča, morebiti tudi član njegovega strokovnega sveta. Zato mu je zaupana tudi skrb za razvoj ansambla v celoti, zlasti mlajšega dela, kar naj bi izpričeval predvsem s pametnim zasedanjem vlog članov ansambla. Ti naj bi po možnosti dobivali enakovredne in ustrezne igralske naloge. V gledališču zaposleni režiser je tudi eden od "prvih bralcev" besedil , ki bodo prišla na repertoar gledališča. Vse navedene naloge, dolžnosti in pravice so odvisne od odnosov, ki vladajo v gledališču, predvsem pa od odnosov med njim in direktorjem ter umetniškim vodjo gledališča.  

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 240 KT in zrežirati diplomsko uprizoritev.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

URL

URL izvajalca:
https://www.agrft.uni-lj.si/sl/studij/prva-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version