Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister dramaturgije in scenskih umetnosti/magistrica dramaturgije in scenskih umetnostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 1. stopnje z ustreznih umetniških oziroma strokovnih področij humanistike in družboslovja (še posebej s področja dramaturgije, študijev scenskih oziroma uprizoritvenih umetnosti, teatrologije, primerjalne književnosti ipd.) ali
  • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti določi senat AGRFT glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 KT.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posebne nadarjenosti in dokazati ustrezne psihofizične sposobnosti.
 
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: glasba, ples in uprizoritvene umetnosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično in sintetično ter avtorsko in ustvarjalno razmišljanje,
  • izražanje strokovnega znanja v pisni in ustni obliki in njegovo kritično reflektiranje in vrednotenje,
  • kompetentno in suvereno prenašanje usvojenih znanj v prakso,
  • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi področji, njihovo samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje,
  • ustrezno kontekstualiziranje in samostojno nadgrajevanje informacij,
  • prenos svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo reševanje intra- in interdisciplinarno,
  • zaznavanje in inovativno reševanje kompleksnejših problemov in konfliktnih situacij ter kompetentno in suvereno odločanje,
  • ustrezno odzivanje na nove situacije ter ustvarjanje novih konceptov,
  • pristop k timskemu načinu reševanja problemov ter sestavljanje in vodenje strokovnih skupin,  
  • refleksijo in samorefleksijo, kritično in celostno razmišljanje,
  • samostojno iskanje novih virov znanja na umetniškem, strokovnem in znanstvenem področju,
  • strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij,
  • kompetentno sprejemanje mnenj drugih in suvereno ter argumentirano odzivanje nanje,
  • ocenitev lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter za učinkovito in ekonomično delovanje,
  • ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju,
  • pridobivanje, koncipiranje in vodenje projektov,
  • razvoj vodstvenih sposobnosti in oblikovanje kakovostnih in učinkovitih medčloveških odnosov v strokovni sferi in zunaj nje,
  • kritično in poglobljeno spremljanje aktualnega dogajanja v medijih,
  • ustvarjalno osmišljanje podatkov in sintetiziranje informacij,
  • razvoj medkulturne komunikacije v formalnih in neformalnih položajih,
(predmetno specifične kompetence)
  • individualno in skupinsko sodelovanje v institucionalnih in neinstitucionalnih gledališčih, na radiu, televiziji, pri filmu in v drugih medijih v Sloveniji in tujini,
  • analizo dramskih besedil in scenskih predstav in dogodkov, vsebinsko razlikovanje med različnimi dramskimi in scenskimi pojavi,
  • odzivanje v multijezikovnih in multikulturnih okoljih,  
  • razumevanje zgodovinsko utemeljene kompleksnosti v razmerju med dramskimi in gledališkimi pojavi,
  • umeščanje dramskih besedil v kulturna okolja, razumevanje zgodovinskih determinant in estetskih zakonitosti slovenskega in svetovnega gledališča,
  • prenos teoretičnih gledaliških znanj v umetniško prakso in obratno, 
  • oblikovanje metodoloških orodij, s katerimi je mogoča analiza dramskih besedil in gledaliških predstav ter njihova kritična presoja, 
  • avtonomno produkcijo gledaliških (dramskih) besedil, radijskih (slušnih) iger, televizijskih dram in scenarijev oziroma predlog za različne oblike scenskih dogodkov,
  • dramatiziranje in prirejanje literarnih ali neliterarnih del za potrebe gledališča in drugih medijev,
  • oblikovanje kompleksnega znanja za umetniško organizacijo, produkcijo in vodenje gledaliških in sorodnih institucij (radio, televizija, film),
  • prilagajanje specifičnega znanja delu v drugih umetniških ali množičnih medijih ter v kulturni produkciji na sploh.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Scenarist piše predloge za posamezne epizode dram ali komedij, raznih literarnih predlog ali zgodb ter za celotne uprizoritve dram in televizijskih iger. Scenarij je lahko izvirno scenaristovo delo ali priredba obstoječega literarnega dela.

Kaj delavec običajno dela

Scenarist piše predloge za posamezne epizode dram ali komedij, za izvedbe raznih literarnih predlog ali zgodb, za celotne uprizoritve npr. dram ali pa za televizijske igre in krajše igrane zgodbe. Scenarist običajno prične s pisanjem za radio, pozneje za televizijo ali film, na koncu pa lahko že piše svoje lastne scenarije za serije ali igre. Uveljavljeni scenaristi dobijo od naročnika okvirno zgodbo za pripravo scenarija, pri čemer morajo upoštevati vse zahteve: trajanje uprizoritve, število vlog in prizorov ipd. Lahko tudi prirejajo igre ali literarna dela za radijske oddaje. Tisti scenaristi, ki prirejajo scenarije za posamezne epizode dolgotrajnih serij ali pa delajo v skupini, se morajo držati ustaljenega formata ali zapleta zgodbe. Scenarist, ki želi napisati scenarij po lastni zamisli, mora najprej raziskati gradivo in se pozanimati o interesih posameznih producentov ali urednikov, ki plačujejo njegovo delo. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

URL

URL izvajalca:
https://www.agrft.uni-lj.si/sl/studij/druga-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version