Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister gledališke režije / Magistrica gledališke režijeDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
1 leto
Kreditne točke Kreditne točke: 60 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V študijski program 2. stopnje Gledališka in radijska režija se lahko vpiše:

  • kdor je končal študijski program prve stopnje s področij: gledališka režija in radijska režija, dramska igra, dramaturgija in filmska in TV-režija, ali
  • kdor je končal študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v drugostopenjski študijski program, o čemer odloča Senat UL AGRFT, ali
  • kdor je dokončal enakovredno izobraževanje v tujini,
  • kdor je poleg zahtevanih pogojev iz točke 1 oz. točke 2 oz. 3. opravil tudi preizkus umetniške nadarjenosti v obliki pogovora (oceno uspešnosti tvorita: 90 % preizkus, 10 % študijsko povprečje ocen na prvi oz. dodiplomski stopnji). Preizkus je sestavljen iz sinopsisa o predlaganem projektu (ki ga kandidat odda vnaprej), življenjepisa s poudarkom na dosedanji praksi in pogovora, ki se opravi pred strokovno komisijo.

Preizkus umetniške nadarjenosti velja le za tekoče študijsko leto in ga je mogoče opravljati največ trikrat.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: glasba, ples in uprizoritvene umetnosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

  • razmišljajo logično, abstraktno, analitično in sintetično,
  • strokovno znanje izražajo v pisni in praktični obliki in ga kritično reflektirajo in vrednotijo,
  • usvojena znanja kompetentno in suvereno prenašajo v prakso,
  • pridobljena znanja in usposobljenosti povezujejo z različnimi področji, jih  samostojno poglabljajo in izpopolnjujejo,
  • informacije ustrezno kontekstualizirajo in samostojno nadgrajujejo,
  • svoja znanja in sposobnosti prenašajo na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter jih rešujejo intra - in interdisciplinarno,
  • zaznajo in inovativno rešujejo kompleksnejše probleme in konfliktne situacije ter se kompetentno in suvereno odločajo,
  • ustrezno se odzivajo na nove situacije ter ustvarjajo nove koncepte,
  • pristopajo k timskemu načinu reševanja problemov ter znajo sestaviti in voditi konceptualne izvedbe,
  • sposobni so refleksije in samorefleksije, kritičnega in celostnega razmišljanja,
  • samostojno iščejo nove vire znanja na strokovnem in umetniškem področju,
  • kompetentno sprejemajo mnenja drugih in se nanje suvereno ter argumentirano odzivajo,
  • sposobni so oceniti lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter delovati učinkovito in ekonomično,
  • ocenjujejo in zagotavljajo kvaliteto lastnega dela ter zvišujejo standarde kakovosti v delovnem okolju,
  • inovativno uporabljajo teoretske in praktične metode,
  • sposobni so pridobivati, koncipirati in voditi projekte,
  • razvijajo vodstvene sposobnosti in oblikujejo kvalitetne in učinkovite medčloveške odnose v strokovni in umetniški sferi in zunaj nje,
  • sposobni so ustvarjalnega osmišljanja podatkov in sintetiziranja informacij,
  • sposobni so razvijati medkulturno komunikacijo v formalnih in neformalnih položajih,
  • sposobni so uporabe znanja v praksi,
  • sposobni so načrtovanja in ravnanje s časom,
  • imajo koreografske, gibne, govorne, pisne sposobnosti in sposobnosti uporabe tehnoloških postopkov,
  • so zavezani etiki,
  • skrbijo za kakovost in imajo željo po uspehu.

Predmetnospecifične kompetence programa Gledališka in radijska režija so:

  • pridobijo poglobljena strokovno-umetniška znanja s področja gledališke in radijske režije,
  • spoznavajo različne sodobne gledališke in radijske (igralske in režijske) metode in sisteme, pri čemer jim je omogočeno, da vzpostavijo nove in razvijejo lastno metodo dela,
  • sposobni so »gledališko-radijskega« mišljenja, ki predvideva formalno konceptualizacijo »radikalne misli«, kar pomeni, da razumejo področje kot fizično realizacijo ideje oz. misli, ki komunicira z zainteresirano javnostjo,
  • sposobni so oblikovanja »režijskega koncepta«, načrta realizacije ideje oz. besedila za postavitev v prostor,
  • znajo usmerjati avtorske sodelavce (scenografa, kostumografa, dramaturga, avtorja glasbe, tonskega mojstra in ostalih) v skupni avtorski ideji, v skladu z režijskim konceptom za uprostoritev v konkretnem projektu,
  • naučijo se organizirati in razumeti gledališko radijske procese v širši produkcijski shemi profesionalnega gledališča (odnos do publike, specifične inštitucije in njenih služb, promocija in strategija prodaje/postprodukcije predstave),
  • naučijo se tesnejšega in intenzivnejšega sodelovanja z igralcem in eventualno preko tehnik improvizacije, vključevanja tujega materiala oz. kreativnega materiala ostalih avtorjev v tkivo predstave,
  • naučijo se uporabe relevantnih gledaliških praks glede na lasten koncept; pripravljeni so raziskati in uporabiti nove in izvirne lastne ideje,
  • naučijo se spoznati najrazličnejša področja zvočnega ustvarjanja glede na ustvarjalni in tehnološki postopek,
  • usposobijo se na področju novih digitalnih snemalnih in produkcijskih tehnologij,
  • seznanijo se z intertehnološkimi povezavami (ustvarjanje na področju interaktivne
  • umetniške radiofonije, akustične umetnosti v spletnem okolju …)
  • poglobijo svoje védenje o možnostih igralskega umetniškega izraza v  zvočni izvedbi
  • usposobijo se na področju sinhronizacije celovečernih in animiranih tujejezičnih filmov. Diplomant na smeri Radijska režija bo imel dodatna znanja za profesionalno sinhronizacijo tujejezičnih filmov in animiranih filmov in bo s strokovnim znanjem izdatno prispeval k dvigu profesionalnosti in kakovosti sinhronizacij v javnih medijih in izdanih nosilcih zvoka in slike.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Program je enoleten, zato ni pogojev za napredovanje.

Za ponavljanje letnika mora študent opraviti obveznosti, predpisane s predmetnikom in učnimi načrti za prvi letnik v skupnem obsegu 30 ECTS.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila ali scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču. 

Kaj delavec običajno dela

Gledališki režiser najpogosteje snuje in vodi zamisli o uprizoritvi dramskega besedila, scenarija za gledališki dogodek, ki je namenjen enkratnemu ali večkratnemu ogledu občinstva v gledališču. Skrb za celostno estetsko podobo, za psihološko in čutno-nazorno podobo ter poglobljeno idejno interpretacijo uprizoritve je prvenstvena režiserjeva zaveza. Tej skrbi je namenjeno režiserjevo pripravljalno delo pred njegovim stikom z igralkami in igralci ter s sodelavci, ki oblikujejo gledališko uprizoritev. 

Režiserjevi najožji sodelavci iz pripravljalnega obdobja so dramaturg, lektor, scenograf, kostumograf, avtor scenske glasbe ali glasbe songov, koreograf, dirigent, oblikovalec tona, oblikovalec svetlobe, svetovalec za bojne prizore in asistent režije. Predlagajo rešitve, ki jih režiser usklajuje s svojo zamislijo in videnjem bodoče uprizoritve. Pripravljalno obdobje študija traja različno dolgo in je odvisna od intelektualne zapletenosti in fizične zahtevnosti uprizoritve. Že v pripravljalnem obdobju, pozneje pa tudi v času bralnih ter glavnih in generalnih vaj režiser posreduje svojo vizijo o oblikovanju stila igralske udeležbe pri uprizoritvi igre. V stalnem ustvarjalnem dialogu z igralkami in igralci ter v tesnem sodelovanju z dramaturgom uprizoritve vodi študijo tako, da ne zaide iz smeri, kakor je bila predvidena in zasnovana, smeri, ki pomeni pot do idejnih in vsebinskih ciljev in hkrati formalne in estetske rešitve na tej poti. Igralci si želijo človeško in umetniško občutljivega voditelja, ki zna biti obziren pedagog z razvitim smislom za metodiko dela.

Režiserjeva intervencija ne sme biti avtokratska ali brutalna. Vedno naj pomeni le demokratični del in logično nadaljevanje ustvarjalnega dialoga med sodelujočimi pri uprizoritvi. Nikdar ne sme spustiti vodstvenega krmila iz rok, saj je edini in nesporni vodja študije in režijski avtor uprizoritve. Izbor sodelavcev pri uprizoritvi je odvisen od trdnosti njegovega položaja in njegovega vpliva znotraj ustanove, v kateri deluje, ter od avtoritete režiserjevih delodajalcev (direktor in umetniški vodja). Njegovo delo pri uprizoritvi je praviloma odvisno od kadrovskih, organizacijskih, ekonomskih in etičnih razmer v gledališču ter od nadarjenosti sodelavcev, igralcev in drugih, ki pri uprizoritvi sodelujejo. Redko obstaja možnost popolne režiserjeve svobode ali neodvisnosti glede kadrovskih razmer v gledališču.

Tudi najboljše zamisli prilagaja danim možnostim in je pri usklajevanju zelo elastičen, čeprav vedno tudi načelen. Praviloma je v gledališču zaposleni režiser tudi član ožjega vodstva gledališča, morebiti tudi član njegovega strokovnega sveta. Zato mu je zaupana tudi skrb za razvoj ansambla v celoti, zlasti mlajšega dela, kar naj bi izpričeval predvsem s pametnim zasedanjem vlog članov ansambla. Ti naj bi po možnosti dobivali enakovredne in ustrezne igralske naloge. V gledališču zaposleni režiser je tudi eden od "prvih bralcev" besedil , ki bodo prišla na repertoar gledališča. Vse navedene naloge, dolžnosti in pravice so odvisne od odnosov, ki vladajo v gledališču, predvsem pa od odnosov med njim in direktorjem ter umetniškim vodjo gledališča.  

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija drugostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gledališka in radijska režija mora študent(-ka) opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in načrti predmetov v skupnem obsegu 60 ECTS.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

URL

URL izvajalca:
https://www.agrft.uni-lj.si/sl/studij/druga-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version