Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: diplomirani organizator kadrovskih in izobraževalnih sistemov (UN)/diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih sistemov (UN)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V univerzitetni študijski program Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov se lahko vpiše:

  • kdor je opravil splošno maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: fizika, kemija, biologija, geografija, zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija, mehanika, elektrotehnika, računalništvo ali biotehnologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.
ISCED področje ISCED področje:
Poslovne in upravne vede, pravo
ISCED podpodročje isced podpodročje: poslovanje in upravljanje, menedžment
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Splošne kompetence:

Splošne kompetence diplomanta univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov: študent pridobi strokovna znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost ter pri vodenju najzahtevnejšega dela. Sestavni del teh programov je lahko tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu. 
Kompetenca je ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne tudi njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Človek je kompetenten, tudi če ni motiviran za delo, medtem ko mora biti za svojo učinkovitost motiviran. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno.
Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljalskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Predmetno-specifične kompetence:

Predmetno specifične kompetence diplomanta univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov:
Strokovni profil diplomanta je utemeljen na teoretičnih znanjih in znanstvenem pristopu, na sistemski analizi in vključevanju raziskovalnega dela v pedagoški proces ter na reševanju kompleksnih problemov. Diplomant je usposobljen za izvajanje, načrtovanje, razvijanje, raziskovanje in vodenje kadrovske dejavnosti v organizaciji. Ker se pri študiju vseskozi prepletajo znanja o kadrovskih, informacijskih in proizvodno-poslovnih procesih, njegov strokovni profil omogoča razvoj širokega spektra kompetenc, s katerimi lahko učinkovito obvladuje: planiranje, ocenjevanje intelektualnega potenciala, izbiranje, informiranje, motiviranje, nagrajevanje in napredovanje zaposlenih; določanje zahtevanih in dejanskih kompetenc; delovno-pravna razmerja; ugotavljanje potreb po novem znanju, načrtovanje, izvajanje, evalvacijo izobraževanja, prenos in upravljanje znanja; uporabo kadrovskih informacijskih ekspertnih orodij; inoviranje kadrovskih procesov; vodenje raziskovalnih in razvojnih projektov.
Diplomant obvlada razvijanje kadrovskih in izobraževalnih sistemov, projektiranje in strokovno vodenje kadrovskega in izobraževalnega poslovanja, razvoj in vzdrževanje kadrovskega informacijskega sistema, vodenje in realizacijo kadrovskih in izobraževalnih projektov ter vodenje kadrovskih in izobraževalnih služb. Usposobljen je za oblikovanje kadrovske strategije in razvojne politike ter za vodenje kadrovskih sistemov in upravljanje izobraževalnih organizacij.
Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi. 
Predmetna kompetenca je ravnanje (veščina), ki se v razvije do te mere, da posamezniku omogoči učinkovito opraviti aktivnost v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega znanja. Predmetne kompetence se razvijejo pri simulacijah, eksperimentih in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: študent napreduje v 2. letnik, če je z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbral najmanj 40 ECTS.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik: študent napreduje v 3. letnik, če je opravil vse obveznosti 1. letnika (zbral 60 ECTS) in je v 2. letniku zbral najmanj 45 ECTS.

Izjemno napredovanje: Študentu, ki ni opravil študijskih obveznosti za napredovanje kot je določeno zgoraj in ima za to upravičene razloge, lahko Komisija za študijske zadeve FOV na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Upravičeni razlogi so določeni s Statutom UM. Študent lahko izjemoma napreduje, če je opravil več kot polovico obveznosti.

diplomirani organizator kadrovskih in izobraževalnih sistemov (UN)/diplomirana organizatorka kadrovskih in izobraževalnih sistemov (UN)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister kadrovskega managementa/magistrica kadrovskega managementa

magister kadrovskih in izobraževalnih sistemov/magistrica kadrovskih in izobraževalnih sistemov

Magister managementa tehnologij/magistrica managementa tehnologij

Magister managementa v športu/magistrica managementa v športu

magister managementa/magistrica managementa

Magister managementa/magistrica managementa

Magister managementa/magistrica managementa

Magister podjetniškega managementa/magistrica podjetniškega managementa

Magister upravljanja trajnostnega razvoja/magistrica upravljanja trajnostnega razvoja

SOK 8 / EOK 7

doktor znanosti/doktorica znanosti s področja managementa

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja managementa

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Kadrovski menedžer je eden izmed nosilcev razvoja kadrov v podjetju. Sodeluje pri pridobivanju novih delavcev, identificira posameznike za vključitev v postopke razvoja ter spremlja njihovo napredovanje. Dejavno sodeluje pri uvajanju skupinskega dela in prispeva k boljši organizacijski klimi v podjetju.

Kaj delavec običajno dela

Poklic kadrovika, uslužbenca, ki skrbi za pridobivanje in razvrščanje delavcev in nameščencev, se je razvil v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Danes ga poznamo pod različnimi nazivi: kot menedžerja kadrovske enote družbe, kadrovskega menedžerja ali upravljavca človeških virov. Zaradi enostavne uporabe pri opisu poklica ostajamo kar pri nazivu kadrovik. Čim bolj se je poudarek na človeških virih v podjetjih in ustanovah povečeval, tem bolj je rasla tudi pomembnost kadrovika. Glede na raven odgovornosti in odločanja je neposredno odgovoren kadrovskemu vodji ali vodji splošnega sektorja. Sodeluje pri pridobivanju novih sodelavcev tako iz zunanjih virov preko javnih razpisov, objav in oglasov v dnevnem časopisju kot tudi iz notranjih virov v podjetju ali ustanovi, zato mora dobro poznati zakonodajo na tem področju. Kjer se pojavi potreba po novih delavcih, pripravi oglas za novo delovno mesto. Pri tem se opira na sistemizacijo in opise delovnih mest ter potrebe delovnega procesa. Obenem je pozoren na zahtevane osebnostne lastnosti posameznika, ki bo na tem delovnem mestu delal. Po prijavi kandidatov sprejema ter odbira prispele vloge glede na osnovne zahteve iz razpisa. Sodeluje pri intervjuju in končni izbiri novega sodelavca. Skrbi za zakonsko podlago vseh kadrovskih postopkov, za objave na zavodu za zaposlovanje, statistične podatke in prijave na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pripravlja in izdaja sklepe o spremembah in določbah delovnega razmerja za vsakega delavca posebej. Tako pripravi sklep o izbiri, o premestitvi, o napredovanju, o pripravništvu, o dolžini letnega dopusta in o prenehanju delovnega razmerja ter vse pogodbe o zaposlitvi.

Po potrebi delavce seznani z delovno zakonodajo ter svetuje ter opozarja na določene obveznosti in pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja pri delodajalcu. Ena od zahtevnih nalog je pomoč in izpeljava postopkov pri zmanjševanju števila zaposlenih v podjetju. Pri tem sodeluje z vodstvom in sindikatom organizacije. Vodi tudi evidence o parametrih kadrovske strukture v podjetju, o številu in izobrazbi delavcev, delovni dobi in izkušnjah pri delu, in sicer prek evidenčnih kartonov ali prek računalniških baz. Pripravlja statistične analize in kazalce kadrovskih virov v podjetju po naročilu notranjih ali zunanjih uporabnikov. Ureja in vodi delovno dokumentacijo za obvezno, dodatno in poškodbeno zavarovanje. Obenem organizira zdravstvene preglede delavcev, preglede za nove delavce ter obvezne obdobne zdravstvene preglede, in pri tem sodeluje s pooblaščenim zdravnikom za medicino dela.

Vodi evidenco izrednih dopustov, prevoznih stroškov in daljših bolniških odsotnosti. V manjših podjetjih prevzema vlogo socialnega delavca in skrbi za posameznike s posebnimi potrebami. Sodeluje pri socialno-zdravstvenih postopkih ter iskanju ustreznih razporeditev glede na stopnjo invalidnosti. Izdaja potrdila o zaposlitvi za zaposlene. Pripravlja analize in predloge za izobraževanje in usposabljanje delavcev in skupin zaposlenih. Organizacijsko in vsebinsko sodeluje pri izbiranju kadrov, katerim podjetje pomaga pri študiju ob delu. Pripravlja pogodbe za študij ter skrbi za sprotno preverjanje njihove uspešnosti. Z zunanjimi partnerji organizira seminarje, tečaje in usposabljanja ob delu in na samem delovnem mestu, ki so nujni za razvoj podjetja in boljše delo zaposlenih. Glede na vrednotenje rezultatov pripravlja prihodnje oblike izobraževanja. Skrbi tudi za obvezno delovno prakso dijakov in študentov ter za štipendiste, če se je podjetje odločilo, da bo kadrovalo na ta način. Kadrovik je eden izmed nosilcev razvoja kadrov v podjetju. Pripravlja metodologijo spremljanja in identificira posameznike za vključitev v postopke razvoja ter spremlja njihovo napredovanje. Dejavno sodeluje pri uvajanju skupinskega dela in prispeva k boljši organizacijski klimi v podjetju. O svojih aktivnostih obvešča neposrednega vodjo in svoje delo usklajuje s sprejetimi strateškimi smernicami in letnimi načrti kadrov v podjetju.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij ob izpolnitvi vseh predvidenih obveznosti na programu ter uspešno zagovarja diplomsko nalogo in skupno zbere najmanj 180 ECTS.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede

URL

URL izvajalca:
http://www.fov.um.si/sl/studij/visokosolski-strokovni-studij/organizacija-management-kadrovskih-izobrazevalnih-sistemov
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version