Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: magister kadrovskih in izobraževalnih sistemov/magistrica kadrovskih in izobraževalnih sistemovDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V študijski program druge stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program 1. stopnje z ustreznih strokovnih področij: družboslovne vede, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, humanistika, družbene, poslovne, upravne in pravne vede, naravoslovje, matematika in računalništvo, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, zdravstvo in sociala, storitve ,
  • študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 13 ECTS točk. Dodatne študijske obveznosti v obsegu 13 ECTS točk, ki jih mora študent opraviti, so: Management kadrovskih virov 7 ECTS točk ter Organizacija izobraževanja 6 ECTS točk,
  • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: družboslovne vede, izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, humanistika, družbene, poslovne, upravne in pravne vede, naravoslovje, matematika in računalništvo, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, zdravstvo in sociala, storitve 
  • študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 13 ECTS točk. Dodatne študijske obveznosti v obsegu 13 ECTS točk, ki jih mora študent opraviti, so: Management kadrovskih virov 7 ECTS točk ter Organizacija izobraževanja 6 ECTS točk.

Pogoje za vpis v študijski program druge stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov izpolnjujejo skladno z 38. b členom Zakona o visokem šolstvu tudi kandidati/-ke, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.

ISCED področje ISCED področje:
Poslovne in upravne vede, pravo
ISCED podpodročje isced podpodročje: poslovanje in upravljanje, menedžment
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

Splošne kompetence diplomanta magistrskega študijskega programa 2. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov: Na magistrskem študijskem programu študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskane novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oz. temeljne, aplikativne ali razvojno raziskovalne naloge
Kompetenca je ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne tudi njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Človek je kompetenten, tudi če ni motiviran za delo, medtem ko mora biti za svojo učinkovitost motiviran. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno.
Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljalskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Predmetno-specifične kompetence:

Predmetno specifične kompetence diplomanta magistrskega študijskega programa 2. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov:
Po končanem študiju je diplomant usposobljen za načrtovanje in izvajanje znanstveno raziskovalnega in razvojnega dela na področju kadrovske in izobraževalne dejavnosti v organizaciji, na znanstveno raziskovalni instituciji in na visokošolski organizaciji. Opremljen je z raznovrstnim metodološkim znanjem in orodji, s katerimi lahko raziskuje procese iskanja in izbire kadrov, meri in vrednoti njihove umske potenciale, kakovost znanja, določa kompetence, ki jih zahteva delo in dejanske kompetence zaposlenih. Seznanjen je z uporabo informacijskih ekspertnih orodij za izbiro ljudi na ključne organizacijske vloge. Usposobljen je za vodenje raziskav zadovoljstva zaposlenih, organizacijskega vzdušja, parametrov organizacijske kulture, delovne motivacije, ustvarjalnosti in odnosov ter komuniciranja med zaposlenimi. Obvladuje metode odkrivanja potreb po novem znanju in strokovno podpira procese upravljanja znanja.
Znanstveno raziskovalno kompetentnost diplomanta 2. stopnje podpirajo znanja s področja poglobljenih analitičnih metodoloških pristopov, sistemske teorije, stohastičnih procesov in teorije odločanja. Modularni način študija nudi študentu možnost oblikovanja strokovnega profila z izbiro ustreznih predmetnih sklopov, ki sovpadajo bodisi z njegovimi individualnimi interesi, oziroma s potrebami po specialističnem znanju v določeni organizaciji.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent napreduje v 2. letnik, če je z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbral najmanj 45 ECTS.  

Izjemno napredovanje v višji letnik, ponavljanje letnika, hitrejše napredovanje in ostale zadeve se obravnavajo z določili Statuta Univerze v Mariboru.

magister kadrovskih in izobraževalnih sistemov/magistrica kadrovskih in izobraževalnih sistemov

SOK 8

EOK 7

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Kadrovski menedžer je eden izmed nosilcev razvoja kadrov v podjetju. Sodeluje pri pridobivanju novih delavcev, identificira posameznike za vključitev v postopke razvoja ter spremlja njihovo napredovanje. Dejavno sodeluje pri uvajanju skupinskega dela in prispeva k boljši organizacijski klimi v podjetju.

Kaj delavec običajno dela

Poklic kadrovika, uslužbenca, ki skrbi za pridobivanje in razvrščanje delavcev in nameščencev, se je razvil v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Danes ga poznamo pod različnimi nazivi: kot menedžerja kadrovske enote družbe, kadrovskega menedžerja ali upravljavca človeških virov. Zaradi enostavne uporabe pri opisu poklica ostajamo kar pri nazivu kadrovik. Čim bolj se je poudarek na človeških virih v podjetjih in ustanovah povečeval, tem bolj je rasla tudi pomembnost kadrovika. Glede na raven odgovornosti in odločanja je neposredno odgovoren kadrovskemu vodji ali vodji splošnega sektorja. Sodeluje pri pridobivanju novih sodelavcev tako iz zunanjih virov preko javnih razpisov, objav in oglasov v dnevnem časopisju kot tudi iz notranjih virov v podjetju ali ustanovi, zato mora dobro poznati zakonodajo na tem področju. Kjer se pojavi potreba po novih delavcih, pripravi oglas za novo delovno mesto. Pri tem se opira na sistemizacijo in opise delovnih mest ter potrebe delovnega procesa. Obenem je pozoren na zahtevane osebnostne lastnosti posameznika, ki bo na tem delovnem mestu delal. Po prijavi kandidatov sprejema ter odbira prispele vloge glede na osnovne zahteve iz razpisa. Sodeluje pri intervjuju in končni izbiri novega sodelavca. Skrbi za zakonsko podlago vseh kadrovskih postopkov, za objave na zavodu za zaposlovanje, statistične podatke in prijave na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pripravlja in izdaja sklepe o spremembah in določbah delovnega razmerja za vsakega delavca posebej. Tako pripravi sklep o izbiri, o premestitvi, o napredovanju, o pripravništvu, o dolžini letnega dopusta in o prenehanju delovnega razmerja ter vse pogodbe o zaposlitvi.

Po potrebi delavce seznani z delovno zakonodajo ter svetuje ter opozarja na določene obveznosti in pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja pri delodajalcu. Ena od zahtevnih nalog je pomoč in izpeljava postopkov pri zmanjševanju števila zaposlenih v podjetju. Pri tem sodeluje z vodstvom in sindikatom organizacije. Vodi tudi evidence o parametrih kadrovske strukture v podjetju, o številu in izobrazbi delavcev, delovni dobi in izkušnjah pri delu, in sicer prek evidenčnih kartonov ali prek računalniških baz. Pripravlja statistične analize in kazalce kadrovskih virov v podjetju po naročilu notranjih ali zunanjih uporabnikov. Ureja in vodi delovno dokumentacijo za obvezno, dodatno in poškodbeno zavarovanje. Obenem organizira zdravstvene preglede delavcev, preglede za nove delavce ter obvezne obdobne zdravstvene preglede, in pri tem sodeluje s pooblaščenim zdravnikom za medicino dela.

Vodi evidenco izrednih dopustov, prevoznih stroškov in daljših bolniških odsotnosti. V manjših podjetjih prevzema vlogo socialnega delavca in skrbi za posameznike s posebnimi potrebami. Sodeluje pri socialno-zdravstvenih postopkih ter iskanju ustreznih razporeditev glede na stopnjo invalidnosti. Izdaja potrdila o zaposlitvi za zaposlene. Pripravlja analize in predloge za izobraževanje in usposabljanje delavcev in skupin zaposlenih. Organizacijsko in vsebinsko sodeluje pri izbiranju kadrov, katerim podjetje pomaga pri študiju ob delu. Pripravlja pogodbe za študij ter skrbi za sprotno preverjanje njihove uspešnosti. Z zunanjimi partnerji organizira seminarje, tečaje in usposabljanja ob delu in na samem delovnem mestu, ki so nujni za razvoj podjetja in boljše delo zaposlenih. Glede na vrednotenje rezultatov pripravlja prihodnje oblike izobraževanja. Skrbi tudi za obvezno delovno prakso dijakov in študentov ter za štipendiste, če se je podjetje odločilo, da bo kadrovalo na ta način. Kadrovik je eden izmed nosilcev razvoja kadrov v podjetju. Pripravlja metodologijo spremljanja in identificira posameznike za vključitev v postopke razvoja ter spremlja njihovo napredovanje. Dejavno sodeluje pri uvajanju skupinskega dela in prispeva k boljši organizacijski klimi v podjetju. O svojih aktivnostih obvešča neposrednega vodjo in svoje delo usklajuje s sprejetimi strateškimi smernicami in letnimi načrti kadrov v podjetju.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij ob izpolnitvi vseh predvidenih obveznosti na programu ter uspešno zagovarja magistrsko nalogo in skupno zbere najmanj 120 ECTS.

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede

URL

URL izvajalca: