Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: diplomirani konservator-restavrator (UN)/diplomirana konservatorka- restavratorka (UN)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V program se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1.6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki poteka in se ocenjuje po Pravilniku o preizkusu nadarjenosti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in pravilih Vpisne komisije Univerze v Ljubljani, objavljenih v vsakokratnem letnem Razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: likovna umetnost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Splošne kompetence:

  • Strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih vsebin in praktičnim preverjanjem v realnem in/ali simuliranem okolju,
  • sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti pri vsakodnevnem strokovnem delu, upoštevaje nove metode in postopke ter tehnologije, 
  • zmožnost prenašanja teoretičnega znanja v prakso,
  • nadgrajevanje osnovnega znanja študija v praksi,
  • reševanje problemov z rabo novih informacijskih virov in znanstvenih metod,
  • sposobnost samoizobraževanja na svojem strokovnem področju,
  • sposobnost samoiniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in izvajanju manj  zahtevnega dela v soodvisnosti z izkušnjami,
  • sposobnost eksperimentiranja in implementiranja izkušenj ter izsledkov v prakso,
  • timsko delo,
  • interdisciplinarno sodelovanje s strokovnjaki mejnih strok,
  • sposobnost komuniciranja z nestrokovnjaki,
  • visoko razvita poklicna etična in okoljska odgovornost.

Predmetno-specifične kompetence:

  • Razumevanje strokovne metodologije,
  • poznavanje in razumevanje temeljnih principov v konservatorstvu-restavratorstvu,
  • poznavanje zgodovine stroke,
  • sposobnost povezovanja osnovnih principov in etičnih načel konservatorstva-restavratorstva s konkretnimi situacijami v stroki,
  • razumevanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
  • razvoj veščin in spretnosti v stroki,
  • sposobnost implementiranja rezultatov pridobljenih znanj pri načrtovanju in izvajanju konservatorskih-restavratorskih posegov na kulturni dediščini,
  • koherentno obvladanje temeljnega znanja,
  • povezovanje znanja z različnih področij stroke,
  • poglobljena znanja z naravoslovnih, tehničnih in humanističnih specifičnih področij, 
  • poznavanje in uporaba likovnih in tehnoloških znanj za realizacijo ustreznega restavratorskega postopka na umetnini,
  • sposobnost vključevanja interdisciplinarnega raziskovalnega dela ter implementiranja konsenzualnih prezentacijskih rešitev,
  • razumevanje organizacijskih prvin ateljejskih in terenskih posegov z implementiranjem varnostnih in okoljskih obveznosti ter racionalizacijo, 
  • sposobnost obvladovanja računalništva in sodobnih medijskih oblik pri načrtovanju in izvajanju posegov, raziskovalnem delu, dokumentiranju in rabi informacijskih virov,
  • sposobnost samostojne uporabe informacijskih virov in stalnega samoizobraževanja na danem področju.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljeno delovno prakso in naslednje število kreditnih točk (KT) po ECTS:

  • za vpis v 2. letnik najmanj 51 KT po ECTS,
  • za vpis v 3. letnik 60 KT prvega letnika in najmanj 54 KT po ECTS drugega letnika.

Študijska komisija ALUO lahko izjemoma odobri napredovanje študentu v višji letnik, če je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 KT po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Ti so navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

diplomirani konservator-restavrator (UN)/diplomirana konservatorka- restavratorka (UN)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister kiparstva/magistrica kiparstva

Magister konservatorstva-restavratorstva/magistrica konservatorstva-restavratorstva

Magister likovnih umetnosti/magistrica likovnih umetnosti

magister slikarstva/ magistrica slikarstva

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Akademski restavrator se ukvarja s konzerviranjem in restavriranjem predmetov likovne dediščine, to je predmetov kiparstva in slikarstva.

Kaj delavec običajno dela

Akademski restavrator načrtuje, organizira in izvaja konservatorska in restavratorska dela na predmetih likovne dediščine. Skrbi za njihovo pravilno hrambo, nego in vzdrževanje, medtem ko so na poti iz enega v drug kraj, in loči neobdelane predmete od obdelanih. Kiparska dela so: kamnita plastika, kamnita polihromirana ali poslikana plastika, lesena plastika, lesena polihromirana plastika, arhitekturna plastika, tudi zahtevna štukatura, kovinska plastika, keramična plastika in plastika v drugih materialih. Slikarska dela so: stenske slike, freske, mozaiki, sgrafiti, vitraži, slike na platnu, slike na lesu in slike na drugih materialih.

Restavrator zbere o predmetu obdelave splošne podatke, podatke o okolju predmeta in ugotovi stanje predmeta. Sam in ob pomoči drugih opravi raziskave in analize predmeta ter ugotovi spremembe na predmetu, ki jih je zapustil čas. Pripravi program postopkov za odpravo negativnega stanja. Izdela kalkulacijo stroškov za celosten poseg na predmetu. Izvede postopke, ki jih med delom lahko dopolni ali spremeni. Vse faze dela in postopke po potrebi dokumentira in izdela poročilo o opravljenem posegu na predmetu. Glede na uspešnost in izkušnje se vključuje tudi v vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje mlajših strokovnih delavcev, nudi strokovno pomoč, pripravlja strokovne članke za objave ali za strokovne posvete. Ob restavratorjih za predmete likovne dediščine poznamo še konservatorje-restavratorje za arhivsko in knjižno gradivo, papir, pergament, usnje in tkanine ter konservatorje restavratorje za muzejske, kovinske, keramične, steklene, usnjene, lesene in tekstilne predmete. Sorodno je delo na stavbni dediščini. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti:

  • vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, 
  • in pripraviti diplomsko delo ter ga zagovarjati.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

URL

URL izvajalca:
http://www.aluo.uni-lj.si/studijski-program/konserviranje-in-restavriranje-likovnih-del/dodiplomski-studij/
Tiskalniku prijazna oblika PDF različica