Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani konservator-restavrator likovnih del (un)/diplomirana konservatorka-restavratorka likovnih del (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: likovna umetnost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
  • strokovno znanje, pridobljeno s študijem teoretičnih vsebin in praktičnim preverjanjem v realnem in/ali simuliranem okolju,
  • uporabo sodobnih orodij, veščin in spretnosti pri vsakodnevnem strokovnem delu, upoštevaje nove metode in postopke ter tehnologije,
  • prenašanje teoretičnega znanja v prakso,
  • nadgrajevanje osnovnega znanja študija v praksi,
  • reševanje problemov z rabo novih informacijskih virov in znanstvenih metod,
  • samoizobraževanje na svojem strokovnem področju,
  • samoiniciativnost in samostojnost pri odločanju in izvajanju manj zahtevnega dela v soodvisnosti z izkušnjami,
  • eksperimentiranje in implementiranje izkušenj ter izsledkov v prakso,
  • timsko delo,
  • interdisciplinarno sodelovanje s strokovnjaki mejnih strok,
  • komuniciranje z nestrokovnjaki,
  • poklicna etično in okoljsko odgovornost.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljeno delovno prakso in naslednje število KT: za vpis v 2. letnik najmanj 51 KT, za vpis v 3. letnik pa 60 KT 1. letnika in najmanj 54 KT 2. letnika.

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Akademski restavrator se ukvarja s konzerviranjem in restavriranjem predmetov likovne dediščine, to je predmetov kiparstva in slikarstva.

Kaj delavec običajno dela

Akademski restavrator načrtuje, organizira in izvaja konservatorska in restavratorska dela na predmetih likovne dediščine. Skrbi za njihovo pravilno hrambo, nego in vzdrževanje, medtem ko so na poti iz enega v drug kraj, in loči neobdelane predmete od obdelanih. Kiparska dela so: kamnita plastika, kamnita polihromirana ali poslikana plastika, lesena plastika, lesena polihromirana plastika, arhitekturna plastika, tudi zahtevna štukatura, kovinska plastika, keramična plastika in plastika v drugih materialih. Slikarska dela so: stenske slike, freske, mozaiki, sgrafiti, vitraži, slike na platnu, slike na lesu in slike na drugih materialih.

Restavrator zbere o predmetu obdelave splošne podatke, podatke o okolju predmeta in ugotovi stanje predmeta. Sam in ob pomoči drugih opravi raziskave in analize predmeta ter ugotovi spremembe na predmetu, ki jih je zapustil čas. Pripravi program postopkov za odpravo negativnega stanja. Izdela kalkulacijo stroškov za celosten poseg na predmetu. Izvede postopke, ki jih med delom lahko dopolni ali spremeni. Vse faze dela in postopke po potrebi dokumentira in izdela poročilo o opravljenem posegu na predmetu. Glede na uspešnost in izkušnje se vključuje tudi v vzgojo in izobraževanje ter usposabljanje mlajših strokovnih delavcev, nudi strokovno pomoč, pripravlja strokovne članke za objave ali za strokovne posvete. Ob restavratorjih za predmete likovne dediščine poznamo še konservatorje-restavratorje za arhivsko in knjižno gradivo, papir, pergament, usnje in tkanine ter konservatorje restavratorje za muzejske, kovinske, keramične, steklene, usnjene, lesene in tekstilne predmete. Sorodno je delo na stavbni dediščini. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, predložiti portfolio z vsebinami dela s področja njegovega študijskega programa in pripraviti diplomsko delo ter ga zagovarjati.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

URL

URL izvajalca:
http://www.aluo.uni-lj.si/studijski-program/konserviranje-in-restavriranje-likovnih-del/dodiplomski-studij/
Tiskalniku prijazna oblika PDF različica