Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja/magistrica uprizoritvenih študij in kreativnega pisanjaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Diploma na študijskem programu 1. stopnje s področja humanistike, umetnosti ali družboslovja ali
  • diploma na študijskem programu 1. stopnje na drugem strokovnem področju ali ekvivalentnem tujem programu, če kandidat opravi diferencialne izpite v višini do 24 KT iz naslednjih predmetov:  Slovenska književnost od ekspresionizma do sodobnosti, Svetovna književnost od renesanse do sodobnosti, Sodobna dramatika in gledališče, Književnost in branje.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: glasba, ples in uprizoritvene umetnosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence) 
  • celostni pogled na razvoj sodobnih scenskih in uprizoritvenih umetnosti ter kulture in družbe nasploh z zmožnostjo samostojnega umetniškega izraza ob poudarku na pragmatično usmerjenih poljih s poglobljenim razumevanjem in možnostjo prispevanja k dosežkom strok,
  • praktična znanja, ki niso vezana zgolj na teoretsko področje, marveč so uporabno naravnana, kar je pomembna novost za študijske programe na slovenskih univerzah,
  • humanistično izobrazbo visoke stopnje s poudarkom na teoretičnih in praktičnih vidikih uprizoritvenih umetnosti ter tako za odrski kot pisni umetniški izraz,
  • praktično interdisciplinarno vednost na širšem področju humanističnih znanosti, kulture in umetnosti z izrazno zmožnostjo, ki je lastna le izobrazbi najbolj obetavnih domačih in tujih kadrov, odgovornih za vodenje in upravljanje s človeškimi viri,
  • izvajanje individualnega in skupnega raziskovalnega ter umetniškega dela s področja uprizoritvenih umetnosti, samostojnega svetovanja v institucijah na lokalni in državni ravni, delo in svetovanje v ustanovah, ki se ukvarjajo z uprizoritvenimi, in širše, s kreativnimi dejavnostmi, kot so gledališča, operne, televizijske in radijske hiše ter pisni mediji, založbe, oglaševalske agencije, skratka povsod tam v javnem in zasebnem sektorju, kjer potrebujejo samostojne, kreativne in ustvarjalne ljudi,
  • izpopolnjevanje kreativnih zmožnosti in komunikacijskih spretnosti vključno z odgovorno kritično presojo ter za oblikovanje samostojnih pisnih umetniških in znanstvenih besedil,
  • poglobljeno razumevanje razvoja uprizoritvenih umetnosti z zmožnostjo kritične presoje in ustvarjalnim nabojem, ki je potreben za samostojno in suvereno soočanje z nalogami v sodobni družbi,
  • znanstvenost, profesionalnost in umetniško komponento, kar omogoča široko podlago za estetsko in spoznavnoteoretično refleksijo,
  • črpanje znanja kot bodoči/-a magister/magistrica, in sicer s poudarjeno estetsko občutljivostjo za pretekle, sodobne in bodoče družbene pojave,
  • popolno kritično preverjanje informacij in analizo fenomenov v domačem in svetovnem kulturnem, umetniškem, družbenem dogajanju ter njihovo umestitev v ustrezen okvir,
  • uporabo teoretičnih raziskovalnih metod, njihovo uporabo v praksi izbrane umetniške usmeritve ter njihovo aplikacijo v različnih okoljih,
(predmetno specifične kompetence)
  • poglobljeno poznavanje razvoja uprizoritvenih umetnosti s poudarkom na razumevanju in razlagi sodobnih trendov na tem področju v skladu z uporabo ustreznih metod in postopkov, vključno z razvojem umetniških izraznih sposobnosti,
  • interdisciplinarno povezovanje z uprizoritvenim umetnostim sorodnih ved in študijskih področij ter praktično zmožnost umetniškega izraza tako v literarni kot v uprizoritveno-odrski obliki,
  • razvoj umetniških sposobnosti na področjih uprizoritvenih umetnosti in kreativnega pisanja,
  • informirano analizo in poglobljeno uporabo kritičnih in analitičnih metodologij ter sintezo pridobljenih strokovnih in praktičnih znanj,
  • razvoj veščin in praktičnih spretnosti ob uporabi pridobljenega strokovnega znanja,
  • oblikovanje lastnega umetniškega izraza tako s področja literarne kot uprizoritvene ustvarjalnosti,
  • uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zadevna strokovna področja,
  • specifično umetnostno razumevanje kompleksnih vprašanj sodobnih literarnih in uprizoritvenih umetnosti, posebej z ozirom na ustrezno kritiško vrednotenje vloge kulturne in umetniške ustvarjalnosti ter zmožnostjo za aktivni izrazni prispevek na visoki estetski in strokovni ravni pri reševanju teh vprašanj,
  • posredovanje predmetnih znanj kot temelja vsake humanistične in umetniške izobrazbe širšemu okolju.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti obveznosti v obsegu 54 KT iz predmetov 1. letnika, pri čemer manjkajočih 6 KT ne sme pripadati obveznim predmetom.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Vloge, v katerih nastopa, so lahko glavne, stranske ali pa v igri le statira.

Kaj delavec običajno dela

Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v lutkovnih predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Pri delu ga vodijo umetniški vodja gledališča ali skupine, režiser in dramaturg predstave, ki skupaj ocenijo zahtevnost in kakovost opravljenega dela v lutkovni predstavi. Pri oblikovanju igralsko-animacijske vloge, kar pomeni, da izvajalec sam govori besedilo in animira (oživlja) svojo lutko, si sledijo posamezni koraki.
Najprej je na vrsti razčlembna vaja, kjer režiser in dramaturg razložita zamisel uprizoritve in opišeta posamezne značaje dramskih oseb, likovnik pa predloži skice lutk in scenografije, da si igralec lahko ustvari pravo sliko o nastajajoči predstavi. Sledijo vaje na odru, kjer se izdeluje mizanscena (razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja in govorjenja glede na vsebino in idejo dela) in posamezne vloge. Po opravljenih vajah pride na vrsto premierna uprizoritev in ponovitve predstav. V tem procesu je gledališče dolžno zagotoviti koreografa, kadar so v predstavi plesni vložki, korepetitorja za pevske točke in lektorja, ki pomaga oblikovati govorjeno besedilo.
Igralec-animator mora prihajati na vaje pripravljen, besedila se mora naučiti na pamet in slediti režiserjevi zamisli uprizoritve. Svojo vlogo izdela v dogovorjenem roku vaj kar najbolje in skrbi za kakovostno raven vloge tudi na vseh ponovitvah predstav.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

URL izvajalca:
http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version