Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister profesor slovenistike in .../magistrica profesorica slovenistike in ...Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V študijski program 2. stopnje Slovenistika, dvopredmetni pedagoški študij se lahko vpišejo kandidati, ki so:

  • diplomirali na študijskih programih 1. stopnje s področja slovenistike in so v času študija na 1. stopnji opravili temeljne predmete stroke drugega študijskega programa v obsegu 48 KT po ECTS, skladno s pogoji za vpis, ki so opredeljeni v drugem pedagoškem študijskem programu pod točko b)
  • diplomirali na študijskih programih 1. stopnje drugega strokovnega področja UP FHŠ ali drugih študijskih smeri, vendar mora imeti na 1. stopnji opravljene temeljne slovenistične predmete v obsegu 48 KT iz navedenih predmetov: Slovenski jezik v družbi, Uvod v jezikoslovje, Pomenoslovje in skladnja, Oblikoslovje in glasoslovje, Temelji študija književnosti, Slovenska književnost med romantiko in novo romantiko, Slovenska književnost od ekspresionizma do sodobnosti, Svetovna književnost od renesanse do sodobnosti.

Število diferencialnih izpitov se kandidatom iz alineje b.) odloča pristojna komisija UP FHŠ.

Diferencialne izpite oziroma dodatne študijske obveznosti opredeljene pod točko b) morajo kandidati za vpis opraviti pred vpisom v študijski program, pri čemer se lahko omenjene obveznosti opravljajo kot izbirni predmeti v okviru študija prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.

Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini, ki jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

  • Sposobnost vrednotenja in razvijanja kritične refleksije;
  • zavezanost profesionalni etiki;
  • sposobnost interdisciplinarnega dela;
  • sposobnost etične refleksije;
  • samostojnost v svojem raziskovalnem in strokovnem delu.

Predmetno-specifične kompetence:

Magistrand dvopredmetnega pedagoškega študija Slovenistika si bo za komunikacijo in odnose prizadeval za:

  • učinkovito komuniciranje z učenci, razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter za dobre odnose z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku,
  • razvijanje socialne veščine, razumevanje in obvladovanje osnovnih postopkov in načel svetovalnega pogovora in dela z učenci,
  • varno in spodbudno učno okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, cenijo pa se različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu,
  • ustrezne strategije za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti,
  • pozitiven odnos do učencev, ob razumevanju in spoštovanju njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in kulturnega porekla,
  • spoštovanje etičnih okvirov svojega delovanja in jih upošteval.

Magistrand dvopredmetnega pedagoškega študija Slovenistika bo za učinkovito poučevanje:

  • obvladal temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
  • pri konkretizaciji kurikula ustrezno povezoval in usklajeval cilje,vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj,
  • pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteval razvojne značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja,
  • pouk prilagajal individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje,
  • vzpostavljal močno učno okolje z uporabo širokega repertoarja učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učencev,
  • smotrno kombiniral individualni, skupinski in frontalni pouk,
  • uporabljal učinkovite načine za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja),
  • v pouk ustrezno vključeval informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost,
  • prepoznaval učence s posebnimi potrebami, prilagajal delo njihovim posebnostim in pri tem sodeloval z drugimi učitelji in strokovnjaki, 
  • obvladal in smotrno uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov in spremljanja napredka učence, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin,
  • dajal konstruktivno povratno informacijo in primerno sporočal učne rezultate.

Magistrand dvopredmetnega pedagoškega študija Slovenistika bo z delovnim in družbenim okoljem:

  • učinkovito komuniciral in sodeloval z učitelji in drugimi delavci na šoli (timsko, projektno delo),
  • učinkovito sodeloval s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • vzpostavljal partnerski odnos sodelovanja z drugimi šolami in institucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • poznal, razumel in upošteval institucionalne okvire delovanja šole (zakonodajo).

Magistrand dvopredmetnega pedagoškega študija Slovenistika bo za svoj profesionalni razvoj:

  • sposoben premišljeno analizirati svoje pedagoško delo in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
  • sprejemal povratne informacije in nasvete v svojem poklicnem okolju,
  • seznanjen s sodobnimi dosežki ved, pomembnih za svoje poklicno delovanje, nova spoznanja pa bo kritično in premišljeno vključeval v svoje delo,
  • izkoristil priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za posodabljanje svojega dela,
  • usposobljen za tvorno sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju vzgojno-izobraževalnega dela.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT iz predmetov 1. letnika, pri čemer manjkajočih 6 KT ne sme pripadati obveznim predmetom, lahko pa notranje izbirnim predmetom ali zunanje izbirnim predmetom.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Predmetni učitelj za slovenski jezik poučuje slovenščino v osnovni šoli od šestega do devetega razreda.

Kaj delavec običajno dela

Predmetni učitelj za slovenski jezik učencem posreduje znanje slovenskega jezika, slovnice in pravopisa, slovenske ter tuje književnosti. Obenem nadzira delo in disciplino učencev. Učitelj ustno in pisno ocenjuje učence, kar vključuje sestavljanje in popravljanje pisnih testov ter spisov. Poučevanje v osnovni šoli je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom, s svojo osebnostjo in z zgledom učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu, predvsem z razredniki učencev, ki jih uči, z ravnateljem, svetovalno službo, npr. s psihologom, socialnim delavcem, specialnim pedagogom in s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih. Ta poklic vključuje individualno in skupinsko delo z nadarjenimi in učno šibkejšimi učenci, pripravo učencev na zunanje preverjanje za zaključni izpit iz slovenščine ob zaključku osnovne šole in Cankarjevo tekmovanje. Sodeluje tudi pri pripravi šolskih proslav, vodenju dramskega, literarnega in drugih krožkov ali pripravi šolskega glasila. Učitelj slovenščine izdela letni učni načrt, obenem pa se doma pripravi na vsako uro posebej s tem, da napiše učno pripravo. K navedenemu je treba prišteti tudi stalno strokovno izobraževanje na seminarjih in v študijskih skupinah. V ta poklic običajno sodi tudi vloga razrednika: učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši otrok. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Ko študent opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe (zbere 114 KT z opravljanjem izpitov in študijske prakse ter 6 KT z izdelavo zaključnega dela), zaključi študij z zagovorom zaključnega dela. Študent izbira do konca zimskega semestra prvega letnika temo diplomskega magistrskega dela in mentorja (med habilitiranimi nosilci vseh obveznih ali izbirnih slovenističnih predmetov ali nosilci pedagoških predmetov). Obveznost zaključne naloge obsega pripravo naloge in njen uspešen javni zagovor.
V času študija mora študent zbrati 60 KT s predmeti s pedagoškega področja.
Po uspešnem zagovoru zaključnega dela prejme diplomo, ki je javna listina. Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

URL izvajalca:
http://www.fhs.upr.si/sl/studij/2-stopnja/slovenistika-pedagoska
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version