Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: magister prevajanja/magistrica prevajanjaDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:

V študijski program 2. stopnje Jezikovno posredovanje in prevajanje se lahko vpišejo kandidati, ki so:

  • diplomirali na filoloških študijskih programih 1. stopnje v obsegu 180 ECTS, na študijskih programih jezikovnega in kulturnega posredovanja, prevajalstva, tolmačenja 1. stopnje v obsegu 180 ECTS ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu;
  • diplomirali na študijskih programih 1. stopnje s področja italijanistike, slovenistike, anglistike in drugih filoloških programih ali prevajalstva v obsegu 240 ECTS ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu. 
  • diplomirali na študijskih programih z drugih strokovnih področjih 1. stopnje v obsegu 180 ECTS ali ekvivalentnem tujem študijskem programu, svoje znanje na ravni C1 po SEJO (Skupni evropski okvir za jezike) pa izkažejo z javno veljavno listino; 
  • diplomirali na univerzitetnem študijskem programu, ki je bil sprejet pred 11.6.2004 v obsegu 240 ECTS, s področja filoloških študijskih programov, prevajalstva ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu;
  • diplomirali na univerzitetnem študijskem programu, ki je bil sprejet pred 11.6.2004 v obsegu 240 ECTS, z drugih strokovnih področij ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu, če kandidat z javno veljavno listino izkaže znanje jezika na ravni C1 po SEJO (Skupni evropski okvir za jezike); 
  • pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali primerljiv študijski program v tujini in jim je, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

  • Sposobnost vrednotenja in razvijanja kritične refleksije o jeziku in njegovi rabi;
  • Fleksibilna uporaba znanja in zavesti o jezikih in kulturah v praksi.
  • Razvoj komunikacijskih spretnosti v več jezikih.
  • Sposobnost sodelovanja, dela v skupini in dela na projektih.
  • Splošna razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki sorodnih strokovnih in znanstvenih področij.
  • Informacijska pismenost, uporaba IKT.
  • Sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst stroke. 
  • Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost.
  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti.
  • Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja.
  • Poznavanje in razumevanje družbenih sistemov, posebej procesov v prevajalstvu, klasičnih in novih medijev in komunikacijskih tehnologij.
  • Razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
  • Ustvarjanje spodbudnega vzdušja, sodelovalnih medsebojnih odnosov v skupini ter učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Predmetno-specifične kompetence:

S pridobljenimi znanji, sposobnostmi in spretnostmi produktivnega pisnega in ustnega sporočanja, uporabo jezika in vedenja o jeziku, stični kulturi, prevajalskih teorijah in praksi bo študent razvil:

  • visoko stopnjo kompetence s področja stroke (jezikovna, sporočanjska, kulturna in strateška kompetenca) in jezikovnih spretnosti in znanj;
  • poznavanje sociolingvistične slike jezikov, ki jih pokriva, in v tem okviru statusa in dejavnosti prevajanja v in iz teh jezikov s posebnim poudarkom na maternem jeziku; 
  • poznavanje ključnih poudarkov iz teorije prevajanja kot osnove za strokovni pristop k prevajanju in dilemam, ki se pri njem pojavljajo;
  • poznavanje referenčnih virov in orodij, ki prevajalcu pomagajo pri delu, ter specifičnih tehnik in veščin iskanja informacij (od knjižnih in elektronskih virov, do navezovanja stika s strokovnjaki); 
  • poznavanje procesa dejanskega samostojnega prevajalskega dela (poudarek na kontekstu, besedilni vrsti, namenu prevoda, odnosu do naročnika, časovnih in materialnih pogojih) ali dela v prevajalski agenciji ter sodelovanja v strokovnih združenjih ipd.;
  • strokovne in teoretske podlage za nadaljevanje študija na 3. stopnji;
  • sposobnost predstavitve strokovnih izsledkov v obliki publikacij in v mednarodnih znanstvenih periodičnih publikacijah ter strokovnih delih;
  • sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju stroke na posameznih področjih jezikoslovja in prevajalstva.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če je opravil vse študijske obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECTS.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina.

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent, ki se je vpisal na študijski program, uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, študijsko prakso in izdela ter uspešno zagovarja magistrsko nalogo in s tem zbere 120 ECTS.

Izvajalci:

Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

URL

URL izvajalca:
http://www.fhs.upr.si/sl/studij/2-stopnja/jezikovno-posredovanje
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version