Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister govora/magistrica govoraDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 1. stopnje z ustreznih strokovnih področij (umetnosti, humanistike ali družboslovja) ali
  • zaključen študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 KT.
Vsi kandidati morajo opraviti sprejemni izpit v obliki pogovora (oceno uspešnosti tvori: 90 % izpit, 10 % študijsko povprečje ocen na 1. stopnji).
 
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: glasba, ples in uprizoritvene umetnosti
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,
  • izražanje strokovnega znanja v pisni in ustni obliki in njegovo kritično reflektiranje in vrednotenje,
  • kompetentno in suvereno prenašanje usvojenih znanj v prakso,
  • povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi področji, njihovo samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje,
  • ustrezno kontekstualiziranje in samostojno nadgrajevanje informacij,
  • prenos svojih znanj in sposobnosti na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo reševanje intra- in interdisciplinarno,
  • zaznavanje in inovativno reševanje kompleksnejših problemov in konfliktnih situacij ter za kompetentno in suvereno odločanje,
  • ustrezno odzivanje na nove situacije ter ustvarjanje novih konceptov,
  • pristop k timskemu načinu reševanja problemov ter za sestavljanje in vodenje strokovnih skupin,  
  • refleksijo in samorefleksijo, kritično in celostno razmišljanje,
  • samostojno iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,
  • strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij,
  • kompetentno sprejemanje mnenj drugih in suvereno ter argumentirano odzivanje nanje,
  • ocenjevanje lastne in tuje zmožnosti in sposobnosti ter učinkovito in ekonomično delovanje,
  • ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti lastnega dela ter zviševanje standardov kakovosti v delovnem okolju,
  • inovativno uporabo znanstvenih metod,
  • pridobivanje, koncipiranje in vodenje projektov,
  • razvoj vodstvenih sposobnosti in oblikovanje kakovostnih in učinkovitih medčloveških odnosov v strokovni sferi in zunaj nje,
  • ustvarjalno osmišljanje podatkov in sintetiziranje informacij,
  • razvoj medkulturne komunikacije v formalnih in neformalnih položajih,
  • analizo in sintezo,
  • uporabo znanja v praksi,
  • načrtovanje in ravnanje s časom,
  • govorjenje in pisanje v slovenščini,
  • kritičnost in samokritičnost,
  • prilagajanje novim okoliščinam,
  • razvoj novih idej (ustvarjalnost),
  • reševanje problemov,
  • odločanje,
  • delo v skupini,
  • vodenje,
  • delo v interdisciplinarni skupini,
  • delovanje v mednarodnem okolju,
  • avtonomno delovanje,
  • oblikovanje in vodenje projektov,
  • iniciativnost in interpretativnost,
  • zavezanost etiki,
  • skrb za kakovost,
  • željo po uspehu,
(predmetno specifične kompetence)
  • zelo strokovno znanje s področja govora, 
  • analizo, pripravo in realizacijo govornega dogodka (umetniškega in neumetniškega),
  • komuniciranje preko medijev,
  • komuniciranje z  nestrokovnjaki o področju gledališča, radia, filma in televizije,
  • spoštovanje (jezikovne) različnosti in multikulturalnosti,
  • kritično in poglobljeno spremljanje aktualnega dogajanja v medijih,
  • poglobljeno in kritično spremljanje novosti v znanosti o govoru, jezikoslovju, literarni vedi, teatrologiji itd.,
  • analitično ocenjevanje lastnega ustvarjalnega postopka, 
  • slušno analizo govornega dogodka,
  • fonetično in fonološko analizo neumetnostnega in umetnostnega besedila,
  • popravo pomanjkljivosti v lastnem govoru,
  • prepoznavanje govora glede na jezikovno zvrstno pripadnost govorca, glede na vrsto besedila, glede na okoliščine govorne izvedbe itd.,
  • upoštevanje jezikovno pragmatičnih in retoričnih zakonitosti pri govornem oblikovanju,
  • prepoznavanje specifičnosti slovenske kulturne identitete, zlasti s stališča govorjenega jezika,
  • dokazovanje svojega znanja in talenta kot študijsko prakso v institucijah, ki uporabljajo govor kot izrazno sredstvo (gledališče, radio, televizija, film), prav tako pa tudi v pedagoškem procesu pri pouku književnosti,
  • pripravo in vodenje govornega akta skozi različne medije, 
  • prepoznavanje lastnih kreativnih specifik in zmožnosti,
  • pripravo in izvedbo govornega dogodka kot dela pouka književnosti,
  • jezikovno-govorno svetovanje z upoštevanjem posebnosti okolja, v katerem se govorni dogodek izvaja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 

Napredovanje:

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Vloge, v katerih nastopa, so lahko glavne, stranske ali pa v igri le statira.

Kaj delavec običajno dela

Animator lutk oziroma lutkovni igralec igra v lutkovnih predstavah lutkovnih gledališč ali samostojnih skupin. Pri delu ga vodijo umetniški vodja gledališča ali skupine, režiser in dramaturg predstave, ki skupaj ocenijo zahtevnost in kakovost opravljenega dela v lutkovni predstavi. Pri oblikovanju igralsko-animacijske vloge, kar pomeni, da izvajalec sam govori besedilo in animira (oživlja) svojo lutko, si sledijo posamezni koraki.
Najprej je na vrsti razčlembna vaja, kjer režiser in dramaturg razložita zamisel uprizoritve in opišeta posamezne značaje dramskih oseb, likovnik pa predloži skice lutk in scenografije, da si igralec lahko ustvari pravo sliko o nastajajoči predstavi. Sledijo vaje na odru, kjer se izdeluje mizanscena (razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja in govorjenja glede na vsebino in idejo dela) in posamezne vloge. Po opravljenih vajah pride na vrsto premierna uprizoritev in ponovitve predstav. V tem procesu je gledališče dolžno zagotoviti koreografa, kadar so v predstavi plesni vložki, korepetitorja za pevske točke in lektorja, ki pomaga oblikovati govorjeno besedilo.
Igralec-animator mora prihajati na vaje pripravljen, besedila se mora naučiti na pamet in slediti režiserjevi zamisli uprizoritve. Svojo vlogo izdela v dogovorjenem roku vaj kar najbolje in skrbi za kakovostno raven vloge tudi na vseh ponovitvah predstav.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

URL

URL izvajalca:
https://www.agrft.uni-lj.si/sl/studij/druga-stopnja
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version