Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani komunikolog (un)/diplomirana komunikologinja (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • opravljena splošna matura ali
  • pred 1. 6. 1995 končan štiriletni srednješolski program.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: novinarstvo in medijske študije
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:

Splošne kompetence:

  • ustna in pisna komunikacija v maternem jeziku, 
  • razumevanje raznolikosti in multikulturnosti, 
  • poznavanje študijskega področja, 
  • zmožnost analize in sinteze, 
  • zmožnost uporabe znanja v praksi, 
  • zmožnost oblikovanja novih zamisli (ustvarjalnost), 
  • zmožnost prilagajanja novim situacijam, 
  • zmožnost učenja, 
  • zmožnost biti kritičen in samokritičen, 
  • odločanje, 
  • osnove računalniške spretnosti (urejevalniki besedil, baze podatkov, druga orodja), 
  • medosebne spretnosti, 
  • znanje drugega jezika, 
  • sposobnost sodelovanja v interdisciplinarni skupini, 
  • raziskovalne spretnosti.

Predmetno-specifične kompetence:

  • z vidika posebnih raziskovalnih problematik (npr. komunikacijska tehnologija, komunikacijske organizacije, vizualna kultura, modeli in metode za raziskovanje medijskega občinstva itd.), 
  • z vidika posebnih disciplin (npr. psihologija komuniciranja, politična ekonomija komuniciranja oz. ekonomika komunikacijskih organizacij, sociologija popularne kulture in medijev itd.). 

Ključne predmetno-specifične kompetence so: 

  • Razumevanje in definiranje ključnih intelektualnih tradicij znotraj polja medijskih in komunikacijskih študij; 
  • razumevanje ključnih konceptov, ki oblikujejo sodobne debate o medijih in komuniciranju; 
  • razumevanje, kako se ključne debate znotraj proučevanja komuniciranja povezujejo z drugimi disciplinami; 
  • razumevanje vloge medijev pri oblikovanju zgodovinske in trenutne izkušnje; 
  • sposobnost kritičnega razmišljanja o medijih in komuniciranju; 
  • sposobnost (samo)refleksije lastnih izdelkov; 
  • sposobnost konceptualizirati in metodološko izvesti lastno raziskavo; 
  • sposobnost prepričljivega govornega in pisnega izražanja, sposobnosti različnih strategij prepričevanja, zmožnost argumentacije, oblikovanje kompozicije, pri stilistiki izbor ustreznega besedišča in skladnje, rabo retoričnih figur, pri izvedbi učinkovito rabo glasu, mimike in gestikulacije; 
  • sposobnost analize vizualnega materiala; 
  • sposobnost kritično analizirati in interpretirati vizualne reprezentacije ter pojave in trende znotraj polja vizualne kulture; 
  • sposobnost uporabe glavnih raziskovalnih pristopov ter metod in tehnik v komunikološkem raziskovanju z IKT podporo; 
  • oblikovanje osnovnih raziskovalnih načrtov in izvajanje raziskav v sodelovanju z drugimi; 
  • profesionalna, odgovorna in kritična predstavitev raziskovalnih rezultatov v ustni in pisni obliki; 
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje etičnih načel v raziskovanju; 
  • poznavanje in razumevanje ključnih teoretskih okvirov znotraj internetnih študij; 
  • sposobnost analize, sinteze in kritičnosti v odnosu do internetno pogojenih transformacij in družbenih fenomenov; 
  • sposobnost kritične analize, priprave besedil in javnih nastopov politikov, komuniciranje z novinarji, sodelovanje v načrtovanju in izvajanju politične kampanje; 
  • poznavanje osnovnih teoretskih pojmov s področja kritične teorije družbe in kritične lingvistike ter sposobnost prepoznati, razumeti in uporabljati metodološki aparat, ki iz teh izhaja; 
  • praktične veščine medijske produkcije.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje) in vsemi opravljenimi obveznostmi predhodnih letnikov. V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika in imajo opravljene vse obveznosti predhodnih letnikov.

Diplomirani komunikolog (un)/diplomirana komunikologinja (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister komunikologije/magistrica komunikologije

Magister komunikologije/magistrica komunikologije

Magister novinarskih študij/magistrica novinarskih študij

Magister novinarskih študij/magistrica novinarskih študij

SOK 8 / EOK 7

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja komunikologije

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja tržnega komuniciranja

SOK 10 / EOK 8

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Najbolj pogosta delovna področja komunikologov so svetovanje za odnose z javnostmi, trženje, interno organiziranje komunikacijskih procesov in raziskovanje komunikacijskih procesov.

Kaj delavec običajno dela

Delo komunikologa je raznoliko, običajno gre za raziskovanje komunikacijskih procesov oziroma za razvoj in organizacijo le-teh. Pri študiju osvojene teorije in metode raziskovanja mu omogočajo preučevanje vseh vrst medijev, predvsem množičnih (npr. časopisov) in elektronskih (internet) od lokalne do mednarodne ravni. Njegovo delo je usmerjeno na komunikatorje, tiste, ki nekaj sporočajo, vsebino sporočil in njihove prejemnike ter učinke, ki jih ta sporočila imajo. Zaradi izjemno hitrega razvoja informacijske in komunikacijske dejavnosti delo komunikologa zahteva stalno in sistematično izobraževanje.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version