Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomant medjezikovnih študij – angleščina (un) in …/diplomantka medjezikovnih študij – angleščina (un) in …Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Umetnost in humanistika
ISCED podpodročje isced podpodročje: usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • avtonomno učenje in izpopolnjevanje,
  • analitično in sintetično mišljenje,
  • obvladovanje raziskovalnih metod medjezikovnih študij in prevodoslovja,
  • kombiniranje metodologije medkulturnih študij in prevodoslovja z metodologijo drugega področja z namenom pridobivati nove raziskovalne rezultate,
  • kritično ocenjevanje lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov,
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz,
  • konstruktivno sodelovanje pri delu v skupini in za sodelovanje pri delu med skupinami,
  • oblikovanje načela avtonomnosti in povezovalnosti pri lastnem strokovnem delu,
  • uporabo znanja v praksi,
  • delo s tehničnimi sredstvi sodobnega delovnega mesta,
(predmetno specifične kompetence)
  • obvladovanje pravopisa in pravorečja tako angleškega kot tudi slovenskega knjižnega jezika, 
  • obvladovanje in razumevanje morfemskih, oblikoslovno-skladenjskih kategorij in poznavanje skladenjsko-besedilne strukture obeh jezikov,
  • razumevanje besedotvornih, medleksemskih in frazeoloških razmerij v angleškem ter slovenskem jeziku z vidika sodobnih teoretičnih pristopov v jezikoslovju,
  • poznavanje starejših in modernih tokov angleške in slovenske literature,
  • samostojno sledenje aktualnim jezikovnim in književnim pojavom ter njihovo umeščanje v kontekst že pridobljenega znanja o obeh jezikih,
  • javno angažiranje pri spodbujanju višje pisne in bralne kulture v slovenščini,
  • poznavanje značilnosti na področju zgodovine, kulture, medijev, izobrazbe, gospodarstva angleškega govornega prostora in na Slovenskem,
  • kontrastivno analizo besedil in pojavov na podlagi že pridobljenega znanja o omenjenih področjih z medkulturnega vidika,
  • argumentacijo možnih prevodov v jezikovnem paru angleščina-slovenščina z vidika translatološko-teoretičnih modelov,
  • iskanje in uporabo paralelnih besedil,
  • izdelavo glosarjev,
  • uporabo elektronskih pripomočkov in priročnikov,
  • prevajanje srednje zahtevnih besedil z različnih področij iz angleščine v slovenščino na osnovi funkcionalnega pristopa,
  • prevajanje manj zahtevnih besedil iz slovenščine v angleščino na osnovi funkcionalnega pristopa,
  • pripravljanje alternativnih prevodov,
  • argumentacijo obstoječih in možnih književnih prevodov v jezikovnem paru slovenščina-angleščina na osnovi ekspresivnega pristopa,
  • prevajanje manj in srednje zahtevnih književnih besedil iz angleščine v slovenščino na osnovi ugotavljanja osnovnih slogovnih značilnosti besedil,
  • poznavanje strategij in metod krajšanja in adaptacije pri podnaslavljanju in sinhronizaciji, 
  • poznavanje osnovnih tehnik konsekutivnega, simultanega in šepetanega tolmačenja,
  • poznavanje tehnike za zapisovanje za konsekutivno tolmačenje,
  • konsekutivno, simultano in šepetano tolmačenje manj zahtevnih besedil,
  • poznavanje temeljnih načel in ciljev najpomembnejših mednarodnih organizacij,
  • samostojno sledenje aktualnim svetovnim dogodkom ter umeščanje mednarodnih organizacij v ta kontekst,
  • poznavanje osnovnih načel poklicne etike in oblikovanje smisla za etične vrednote v stroki,
  • poznavanje običajne poklicne prakse, pogojev za samozaposlitev in poklicnih združenj,
  • poznavanje splošne poslovne komunikacije,
  • oblikovanje poklicne zavesti in seznanjenje z vlogo profesionalnega medjezikovnega referenta in prevajalca.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študent mora za prehod v 2. letnik zbrati najmanj 24 KT s predlaganega študijskega programa in določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa. Za prehod v 3. letnik pa mora zbrati najmanj 24 KT s predlaganega študijskega programa in določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa, ter opraviti vse izpite iz 1. letnika.

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Osnovna dejavnost prevajalca je prevajanje besedil različne dolžine v ciljni jezik. Pri tem je potrebna jezikovna natančnost, da se ohrani pomen besedila iz izvirnika in s tem čim večja terminološka in pomenska enakovrednost besedil.

Kaj delavec običajno dela

STROKOVNI PREVAJALEC

Pri svojem delu uporablja leksikone, strokovno literaturo, dvojezične slovarje z različnih področij prevajanja, kot so naravoslovje, tehnika, medicina ali pravo. V podjetjih prevaja razne dopise, korespondenco, sodeluje pri sklepanju pogodb in pri pogajanjih ali pri izdelavi uvozno-izvozne in tehnične dokumentacije. Zaposleni prevajalec v podjetju lahko prevaja strokovno literaturo, knjige, časopisne članke in razno dokumentacijo v zvezi z opremo. Po potrebi prevedeno besedilo pregleda še lektor. Samostojni strokovni prevajalec mora znati pridobivati poslovne partnerje.

Pred sprejemom naročila se mora dogovoriti za pogoje dela: za kakovost prevoda, rok izdelave, ceno in rok plačila. Pri pogajanjih so mu v pomoč priporočila društva prevajalcev, kjer določajo tudi ceno avtorske ali obračunske strani prevoda. Prevajalčeva poslovna uspešnost je odvisna predvsem od kakovosti in pravočasnosti opravljenega dela ter od spretnosti pri pridobivanju naročil. Strokovno prevajanje od prevajalca zahteva široko splošno izobrazbo in določeno specializacijo po področjih dela. Poseben problem za prevajanje v slovenščino in iz slovenščine je pomanjkanje slovarjev in podobne literature. Ker je izredno malo specializiranih strokovnih slovarjev in zaradi hitrega jezikovnega napredka- novih izrazov na vseh področjih, morajo prevajalci iskati še dodatne jezikovne vire. Tako velikokrat ne moremo več govoriti le o prevajanju, ampak o raziskovalno-terminološkem delu. T.i. zasebni glosarji predstavljajo najpomembnejši vir strokovnih terminov vsakega prevajalca, pomemben vir pa so tudi stiki s prevajalci in strokovnjaki. V naših razmerah je strokovno prevajanje zelo težko intelektualno delo, veliko težje kot pri narodih z bolj razširjenim jezikom, in ga je nemogoče primerjati z delom npr. nemškega ali italijanskega prevajalca. Primerjava je možna samo s prevajalci, ki prevajajo enako razširjene jezike kot je slovenščina. 

KNJIŽEVNI PREVAJALEC

Književni ali literarni prevajalci se bistveno razlikujejo od strokovnih prevajalcev. Bistvo strokovnega prevajanja je v prevodu ohraniti pomen besedila iz izvirnika in s tem doseči čim večjo terminološko in pomensko enakovrednost besedila. Cilj književnega prevajanja je lepota, približevanje notranjemu čutenju pisatelja izvirnika, odsev njegovega načina razmišljanja, govorjenja, občutenja in stanja družbe v času nastanka književnega dela. Zato mora imeti književni prevajalec čut za knjižno umetnost. Pogosto so književni prevajalci tudi sami umetniki. Prevajajo romane, eseje, gledališke igre in scenarije za radio in TV ter druga dela s področja literature in kulture. Pri prevajanju za radio in TV lahko prevajalec prevaja posnetek neposredno s traku, če rokopis ali drug pisni vir ne obstaja. Kar književne prevajalce povezuje z drugimi prevajalci, je prevajanje kot prenos določenega sporočila v drug jezik ob upoštevanju drugačne kulture, navad, načina razmišljanja in življenja. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent zaključi dvopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 180 KT (90 KT na enem in 90 KT na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).

Izvajalci:

Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: