Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister informacijskih ved/magistrica informacijskih vedDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program prve stopnje Bibliotekarstvo in informatika ali
  • zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu do 60 KT ali
  • zaključen študijski program po starem programu univerzitetnega študija bibliotekarstva ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu  do 60 KT.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: bibliotekarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • vodenje ustanov ali njihovih delov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij (npr. informacijski centri, oddelki za dokumentacijo),
  • promoviranje in razširjanje vpliva ustanov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, shranjevanjem in posredovanjem informacij,
  • kritično uporabo novosti v teoriji in praksi svojega strokovnega in delovnega področja, 
  • samostojno raziskovanje in objavljanje raziskovalnih rezultatov ter skupinsko raziskovalno in razvojno delo,
  • ustvarjalnost in izvirnost pri rutinskem in razvojnem delu ter raziskovanju na svojem področju,
  • zavedanje pomena in vloge informacij v konkretni ustanovi in sodobni družbi nasploh.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

 

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Opis poklica

Kratek opis

Delovne naloge bibliotekarja obsegajo izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani.

Kaj delavec običajno dela

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani. Klasificira, strokovno obdela in vnaša gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB. Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja. Pri tem je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter pripraviti magistrsko delo in ga zagovarjati.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://biblio.ff.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version