Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani bibliotekar in informatik (un)/diplomirana bibliotekarka in informatičarka (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (zgodovina, psihologija, filozofija, sociologija, ekonomija); izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: bibliotekarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
SMER BIBLIOTEKARSTVO:
  • poznavanje nastanka in razvoja bibliotekarstva kot znanosti in dejavnosti,
  • opravljanje del pri nabavi, obdelavi, urejanju in posredovanju knjižničnega gradiva in informacij,
  • komuniciranje z uporabniki za posredovanje knjižničnega gradiva in informacij iz njega ter o njem,
SMER INFORMACIJSKA ZNANOST:
  • poznavanje nastanka in razvoja informacijske znanosti,
  • poznavanje področij informacijske znanosti in povezav z drugimi vedami,
  • razumevanje osnovnih načel organizacije znanja,
  • poznavanje informacijskega cikla,
  • uporabo informacijske tehnologije za upravljanje z informacijami,
SMER KNJIGARSTVO:
  • razumevanje organizacije in narave dela v založniško-medijskih hišah v družbenem in zgodovinskem kontekstu,
  • razumevanje uredniške, trženjske, oblikovalske in proizvodne funkcije založniškega procesa,
  • oblikovanje in urejanje informacij za objavo.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti obveznosti v obsegu 60 KT iz programa, za katere se predvideva, da jih opravlja po prvem oziroma drugem semestru. Za napredovanje v tretji letnik pa mora opraviti obveznosti v obsegu 120 KT iz programa, za katere se predvideva, da jih opravlja po prvih štirih semestrih.

Diplomirani bibliotekar in informatik (un)/diplomirana bibliotekarka in informatičarka (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Delovne naloge bibliotekarja obsegajo izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani.

Kaj delavec običajno dela

Bibliotekar opravlja različna dela glede na delovno mesto, ki ga v knjižnici zaseda. Opis delovnih nalog bibliotekarja obsega izposojo, zbiranje, izbiranje, dopolnjevanje in obnavljanje knjižnega in neknjižnega gradiva, medknjižnično izposojo in njeno nadziranje. Bralcem svetuje o vseh vrstah gradiva, ki ga knjižnica hrani. Klasificira, strokovno obdela in vnaša gradiva v različne informacijske mreže, kot so COBISS, OPAC in COBIB. Opravlja in pospešuje dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo za uporabnike knjižničnega gradiva in se pri tem medsebojno povezuje z drugimi knjižnicami in drugimi bibliotekarji. Bibliotekar poskrbi za ureditev bibliografije v knjižnici, za vsa pomožna kazala in njihov pomen. V tem smislu skrbi za to, da je gradivo glede na univerzalno decimalno klasifikacijo razporejeno po policah, omarah in na mizah. Na ta način poskrbi, da je knjižnično gradivo dostopno najširšemu krogu bralcev, ki ga lahko nemoteno uporablja.

Delo bibliotekarja v knjižnicah, kjer je pod okriljem ene knjižnice združenih več enot, obsega tudi sprejem dnevnega in tedenskega časopisja. Pri tem je njegova naloga, da časopisje in revije razporedi tako, da vsaka enota dobi točno določeno število izvodov. Njegovo delo je tudi odpravljanje možnih poškodb knjižnega gradiva in drugega informacijskega gradiva. Pri tem uporablja postopke za zaščito, konzerviranje in restavriranje gradiv. Bibliotekar lahko vodi knjižnico kot ustanovo ali pa vodi posamezne knjižnične oddelke, kot je leposlovni ali mladinski oddelek. Organizira tudi spremljajoče prireditve, kot so literarni večeri in ure pravljic za otroke. Njegovo delo je tudi izdajanje katalogov, bibliografij in drugih knjižničarskih strokovnih publikacij, s katerimi predstavljajo knjižnično gradivo in knjižničarsko stroko.
 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Študent mora opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, vključenih v program ter pripraviti in zagovarjati diplomsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL

URL izvajalca: