Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Magister inženir hortikulture/magistrica inženirka hortikultureDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
2 leti
Kreditne točke Kreditne točke: 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje s področja ved o življenju oziroma. biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, ki obsegajo vsaj 180 KT, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja ved o življenju oziroma biotehniških ved, ki se izvaja na Biotehniški fakulteti ali na drugih fakultetah v Sloveniji ali v tujini, ali
  • visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ostalih področij fakultet iz Slovenije ali tujine, če kandidati dodatno zberejo 10–60 KT iz nabora predmetov univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo - agronomija.
ISCED področje ISCED področje:
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: hortikultura
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 8
Raven EOK: EOK 7
Raven EOVK: Druga stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • analizo hortikulturnih problemov, sintezo znanja in informacij ter predvidevanje potencialnih rešitev, njihove izvedbe ter posledic,
  • reševanje problemov z interdisciplinarnim pristopom in analitskim  razmišljanjem, z uporabo raziskovalnih metod in različnih virov ter prenos in uporabo pridobljenega znanja v prakso,
  • samostojnost in samokritičnost pri sprejemanju odločitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah ter sprejemanje odgovornosti za njihove posledice za sonaravni razvoj hortikulture in naravnih virov,
  • povezovanje pridobljenih poglobljenih teoretičnih in praktičnih znanj ter njihovo uporabo v obstoječih in novih tehnoloških rešitvah v praksi,
  • samostojno in avtonomno kreiranje izboljšav obstoječih tehnoloških procesov ter ustvarjanje novih tehnologij na področju hortikulture,
  • obvladovanje komunikacijskih spretnosti za odprt, interdisciplinaren dialog pri reševanju problemov in sprejemanju odločitev na nacionalnem in mednarodnem območju (EU),
  • profesionalno in etično odgovornost pri gospodarjenju z obnovljivimi naravnimi viri na področju hortikulture in oblikovanje etičnih standardov na tem področju,
  • timsko delo ter odprtost za inovacije na nacionalnem in mednarodnem nivoju; sodelovanje v različnih inštitucijah EU, ki vključujejo hortikulturo,
(predmetno specifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje hortikulture s teoretičnega in praktičnega vidika kot interdisciplinarne dejavnosti, ki vključuje proizvodne in vzdrževalne dejavnosti ter vpliva na socio-ekonomske razsežnosti in videz kulturne krajine,
  • razumevanje dejavnikov razvoja hortikulture ter njenega pomena v okviru kmetijstva in splošnega ekonomskega, socialnega in trajnostnega razvoja Slovenije,
  • identificiranje in reševanje konkretnih tehnoloških in delovnih problemov z izbiro primernih znanstvenih kvalitativnih in kvantitativnih metod (npr. načrtovanje poskusov/opazovanj ter njihovo vrednotenje) za izvajanje odločitev pri samostojnem in skupinskem delu na področju hortikulture,
  • razumevanje rasti in razvoja ter specifičnih zahtev hortikulturnih rastlin ter njihovega odziva na dejavnike rasti in razvoja v naravnih in agroekosistemih; interdisciplinarno povezovanje tega znanja in drugih naravoslovnih in družboslovnih znanj s ciljem aplikacije v nove tehnološke rešitve,
  • razumevanje vpliva posameznih fizioloških procesov (npr. diferenciacije rodnih brstov, cvetenja, oploditve) na rast in razvoj sadnih rastlin, zelenjadnic, vinske trte, okrasnih in zdravilnih rastlin, na tvorbo primarnih (količina in kakovost) in sekundarnih metabolitov (bioaktivne snovi) in uporabo tega znanja za izboljšanje obstoječih tehnoloških rešitev in načrtovanje novih,
  • razumevanje splošne strukture hortikulture ter povezanosti med sistemi pridelave pri sadjarstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu, okrasnih in zdravilnih rastlinah,
  • prepoznavanje in reševanje tehnoloških, ekoloških, organizacijskih problemov na področju hortikulture ter izdelavo strategij, povezanih neposredno ali posredno z obstoječo tehnologijo pridelave hortikulturnih rastlin,
  • načrtovanje novih tehnoloških postopkov ter kritično vrednotenje obstoječih podjetniških načel ob uporabi sodobnih, metod kritične analize z minimalno porabo energije in maksimalnim upoštevanjem trajnostne rabe okoljskih virov,
  • ohranjanje genskih resursov ter ciljno selekcijo in žlahtnjenje novih kultivarjev, poznavanje sodobnih znanj in metod genetike, žlahtnjenja rastlin in biotehnologije,
  • poznavanje in razumevanje sistemov gojenja, letnega in življenjskega ciklusa, načinov pridelave (integrirana, ekološka) sadnih rastlin, vinske trte, vrtnin, okrasnih in zdravilnih rastlin z vidika sonaravne rabe ter razvoj novih veščin in spretnosti za učinkovitejšo rabo obnovljivih virov,
  • poznavanje škodljivih organizmov, njihovega delovanja ter razvojnih značilnosti s stališča varstvenih ukrepov v smislu dobre kmetijske prakse varstva rastlin (poznavanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, njihove selektivnosti, ekotoksikologije, persistentnosti in pojava rezistence),
  • razvoj in uporabo novih metod za določanje kakovosti hortikulturnih proizvodov (razumevanje primarnega in sekundarnega metabolizma rastlin), razumevanje načel generiranja in sintetiziranja novih informacij z različnih področij, njihovo kritično analizo glede na specifično informacijsko potrebo pri hortikulturnih vsebinah ter vključevanje novih informacij v reševanje problemov na različnih nivojih,
  • razumevanje strokovne in znanstvene literature s področja posameznih hortikulturnih disciplin,
  • iskanje novih relevantnih informacij z uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov ter njihovo kritično vrednotenje in smiselno uporabo na področju hortikulture na različnih ravneh odločanja.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 
 

Napredovanje:

Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene vse vaje in doseženih 45 KT.

Prehodnost:

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK: raven 10)

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, ter izdelati in zagovarjati magistrsko delo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version