Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani inženir agronomije in hortikulture (vs)/diplomirana inženirka agronomije in hortikulture (vs)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (VS)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko strokovno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: kmetijstvo, podrobneje neopredeljeno
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • obvladovanje teoretičnih in uporabnih strokovnih znanj, ki omogočajo izvajanje, nadzorovanje in vodenje agronomskih in hortikulturnih tehnoloških procesov in postopkov z analizo in sintezo trajnostne paradigme pridelovanja,
  • prilagajanje agronomskih in hortikulturnih tehnoloških procesov in postopkov spremembam v naravnem in gospodarskem okolju,
  • obvladovanje osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih metod za spremljanje agronomskih in hortikulturnih tehnoloških procesov in postopkov,
  • strokovno in komunikacijsko za prenos strokovnega znanja, veščin in spretnosti v realne agronomske in hortikulturne pridelovalne sisteme,
  • samostojno in avtonomno strokovno izvajanje, nadzorovanje in vodenje agronomskih in hortikulturnih tehnoloških procesov in postopkov,
  • kreativno rabo informacijskih tehnologij,
  • obvladovanje komunikacijskih spretnosti in za strokoven disciplinaren in interdisciplinaren dialog pri sprejemanju in izvajanju tehnoloških odločitev,
(predmetno specifične kompetence)
  • poznavanje in razumevanje razvoja vede o kmetijstvu in njegove vse večje disciplinarne členitve,
  • poznavanje in razumevanje načela trajnostnega razvoja agronomije in hortikulture in načela dobre prakse kot njegovega izvedbenega vidika,
  • obvladovanje teoretičnih podlag, analitičnih postopkov in metod s področja naravoslovja: botanike, matematike, kemije, pedologije, genetike, biotehnologije; in tehnologije: sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva, travništva in ekonomike, potrebnih pri strokovnem delu, 
  • poznavanje posameznih biotičnih in abiotičnih dejavnikov pridelovanja in razumevanje njihove medsebojne povezanosti,
  • povezovanje temeljnih znanj s področja biotičnih in abiotičnih dejavnikov pridelave z agronomskimi in hortikulturnimi tehnologijami,
  • poznavanje, razumevanje in izvajanje načel dobre agronomske in hortikulturne prakse, 
  • poznavanje in razumevanje načel ter uporabo metod za spremljanje gospodarske učinkovitosti pridelovanja v razmerah tržnega gospodarstva in globalne konkurence,
  • sistematično spremljanje virov strokovnih informacij in njihovo smiselno izbiro ter uporabo,
  • razvoj in obvladovanje praktičnih veščin in spretnosti, ki omogočajo samostojno izvajanje vseh faz agronomskih in hortikulturnih tehnoloških procesov v različnih tehnoloških usmeritvah (konvencionalna, integrirana, ekološka pridelava),
  • samostojno in učinkovito rabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene obveznosti pri vseh vpisanih predmetih oziroma doseženih 60 KT, za vpis v 3. letnik pa morajo opraviti obveznosti pri vseh predmetih 1. in 2. letnika in zbrati 108 KT. Potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju mora študent oddati najpozneje pred zagovorom diplomske naloge.

Diplomirani inženir agronomije in hortikulture (vs)/diplomirana inženirka agronomije in hortikulture (vs)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister inženir agronomije/magistrica inženirka agronomije

Magister inženir zootehnike/magistrica inženirka zootehnike

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Svetovalec za podeželje pomaga kmetovalcem pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalec za podeželje je strokovnjak na področju kmetijstva, ki informira kmetovalce o novostih v kmetijstvu, tako na področju poljedelstva kot živinoreje, kmetijske mehanizacije, melioracije zemljišč in infrastrukture kmetij. Kmetovalcem predstavi in predlaga možnosti prestrukturiranja dejavnosti njihovih kmetij, na primer iz ene panoge v drugo (iz živinorejske v poljedelsko, iz govedoreje v rejo drobnice) s ciljem čim večje pridelave in prireje, s čimer bi se kmetiji povečal prihodek in z njim dobiček. Svoje znanje prenaša na kmete in potencialne kmetovalce na podlagi pridobljenega znanja in programov, ki jih razpisuje država RS in tudi Skupna evropska politika. Kmetijski pospeševalec je neke vrste most med kmetijami in državnimi organi, ki delujejo na kmetijskem področju- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in raziskovalne ustanove.

Je izvajalec projektnih nalog, ki jih služba pridobi na razpisih na lokalnem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, in jih nato predstavi kmetom ter potencialnim izvajalcem teh projektov in programov. Organizira in vodi seminarje, na katerih kmetom, ki se odzovejo na razpis za seminar, predstavi novosti in možnosti za razvoj kmetij. Poleg tega se tudi sam udeležuje strokovnih seminarjev in se stalno izobražuje. Samoiniciativnost pri odkrivanju dodatnih možnosti, ki bi jih kmet lahko izkoristil za svojo "rast", je zaželena. Kmetom pomaga pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi. Njegov cilj je dvig konkurenčnosti kmetij- bolj kakovostna in ekonomična pridelava s pomočjo tehnoloških ukrepov, melioracije zemljišč, prestrukturiranja kmetije ter drugimi ukrepi, da lahko s svojimi pridelki uspešno konkurirajo industrijski pridelavi hrane. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, uspešno opraviti praktično usposabljanje ter pripraviti in zagovarjati diplomsko nalogo.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version