Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Doktorat
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Doktorsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Zaključen študijski program 2. stopnje ali
  • zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 ali
  • zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, če so kandidati pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejet pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk ali
  • zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk ali
  • zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 kreditnih točk po ECTS.
ISCED področje ISCED področje:
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 10
Raven EOK: EOK 8
Raven EOVK: Tretja stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
  • samostojno opravljanje visoko zahtevnih analitičnih del,
  • analizo družbenih fenomenov,
  • svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja,
  • sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju konkretnega problema,
  • sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,
  • samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in organiziranje raziskav,
  • uporabo in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in tehnik,
  • avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu,
  • zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega okolja, struktur in delovanja (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja,
  • načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,
  • anticipiranje razvoja dogodkov,
  • ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših rešitev temeljnih problemov,
  • ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,
  • pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,
  • govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,
  • vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,
  • upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,
  • razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke,
  • obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,
  • pogajanje, argumentacijo in oblikovanje pogajalskih izhodišč,
  • prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti,
  • navezovanje stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov,
  • znanstveno-raziskovalno etiko in humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih,
  • širok humanistično-družboslovni horizont in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo.

Ocenjevanje in zaključevanje:
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

 

Napredovanje:

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 kreditnih točk. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.

Doktor znanosti/doktorica znanosti s področja odnosov z javnostmi

SOK 10

EOK 8

Prikazana je možna karierna pot znotraj znotraj področja izbrane kvalifikacije. Za možnost nadaljnjega izobraževanja na višji stopnji glejte zavihek 'Prehodnost'.

Opis poklica

Kratek opis

Vodja odnosov z javnostmi skrbi za odnose z mediji: pripravlja obvestila za objavo v množičnih medijih in sodeluje z novinarji, ki poskrbijo za objavo sporočil.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalec za odnose z javnostmi, vodja oddelka ali službe za odnose z javnostmi v podjetju ali ustanovi skrbi za oblikovanje, vzdrževanje in ohranjanje medsebojnih odnosov z različnimi javnostmi. Tako v poslovnem svetu, v vladnih ustanovah, javnem in nepridobitnem sektorju, v bolnišnicah in drugod načrtuje in izvaja komunikacijske programe in aktivnosti. Javnost obvešča o dogajanjih, načrtih in spremembah, npr. o novem voznem redu, novem izdelku ali novi storitvi v poslovanju ter preučuje odzive uporabnikov. Strokovnjaki na tem področju so usposobljeni za pripravo strategije in posameznih korakov v različnih modelih odnosov z javnostmi. Predstavitev organizacije zahteva dober govorni nastop, redno obveščanje novinarjev v različnih medijih, pripravo razstav, oglasov pa tudi revij in biltenov, ki so namenjeni t.i. interni javnosti ali zaposlenim v podjetju.

Pomembno je, da vodja stikov z javnostmi pozna različna razpoloženja, skrbi in zahteve uporabnikov storitev in kupcev blaga. Njegovo delo kaže ogledalo tudi vodstvu podjetja, saj npr. obilica pritožb in kritik pomeni, da s poslovno strategijo podjetja nekaj ni v redu. V oddelkih za odnose z javnostmi zaposleni pripravljajo, raziskujejo in pišejo različna informativna ter promocijska gradiva. Vzdržujejo stike z novinarji, strankami in podjetniki ter odgovarjajo na vprašanja uporabnikov. V manjših organizacijskih enotah lahko vzdržuje odnose z javnostmi ali z zainteresiranimi uporabniki ena sama zaposlena oseba, ki pripravlja morebiti še oglase in druge podporne aktivnosti na področju trženja.

Vodja odnosov z javnostmi skrbi za odnose z mediji: pripravlja tiskana sporočila za objavo v množičnih medijih in sodeluje z novinarji, ki poskrbijo za objavo sporočil. Številni prispevki na radiu in TV ter članki v časopisih in revijah začno svojo pot prav na delovni mizi PR specialista (PR - Public Relations = odnosi z javnostmi). Ta za nazorno predstavitev dogajanj uporablja celo vrsto medijskih pripomočkov, kot so fotografije, letaki, radijska in TV sporočila in internet. V vladnih in političnih ustanovah ga poznajo tudi pod drugimi nazivi, npr. kot predstavnika za tisk ali medije. Njegova temeljna naloga je, da obvešča javnost o delovanju vladnih služb in vladnih predstavnikov. Ponekod sestavlja slavnostne govore za vodilne podjetnike ali politike in pripravlja predloge za različne projekte. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Kandidat mora uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v publikaciji, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oz. sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede

URL

URL izvajalca:
https://www.fdv.uni-lj.si/domov
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version