Ime kvalifikacije Ime kvalifikacije: Diplomirani inženir agronomije (un)/diplomirana inženirka agronomije (un)Dodaj v primerjalnik
Tip kvalifikacije Tip kvalifikacije: Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Vrsta kvalifikacije: Izobrazba
Vrsta izobraževanja Vrsta izobraževanja: Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja Trajanje izobraževanja:
3 leta
Kreditne točke Kreditne točke: 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji Pogoji za vključitev:
  • Matura ali
  • poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali
  • zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.
ISCED področje ISCED področje:
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo
ISCED podpodročje isced podpodročje: kmetijstvo, podrobneje neopredeljeno
Raven kvalifikacije

Raven SOK: SOK 7
Raven EOK: EOK 6
Raven EOVK: Prva stopnja

Učni izidi:
Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • obvladovanje temeljnih in uporabnih biotehnološko-agronomskih znanj, ki omogočajo ustrezno strukturirano analizo in sintezo trajnostne paradigme pridelovanja,
  • holistično predvidevanje učinkov praktičnih rešitev in njihovih posledic na sistem trajnostnega kmetijstva,
  • obvladovanje osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih metod raziskovanja na področju naravoslovja, tehnologije in ekonomike,
  • razumevanje in poznavanje postopkov evalvacije raziskovalnega rezultata,
  • optimiranje obstoječih trajnostno usmerjenih tehnoloških rešitev,
  • samostojno in avtonomno izvajanje tehnoloških procesov na področju agronomije,
  • kreativno rabo informacijskih tehnologij in za njihov razvoj na ciljnih področjih,
  • obvladovanje komunikacijskih spretnosti in disciplinaren in interdisciplinaren dialog pri sprejemanju in izvajanju tehnoloških odločitev,
  • razvijanje občutka za profesionalno in etično odgovornost ter za vključevanje etičnih meril v presoje,
  • samostojnost in samokritičnost ter za konstruktiven dialog z znanstvenimi, strokovnimi in laičnimi domačimi in mednarodnimi javnostmi,
(predmetno specifične kompetence)
  • razumevanje geneze agronomije kot interdisciplinarne panoge, ki povezuje okolje, kmetijske rastline in socioekonomski vidik pridelave,
  • razumevanje ekonomskih vzvodov in dejavnikov razvoja kmetijstva ter njegovih pozitivnih in negativnih zunanjih učinkov,
  • samostojno in skupinsko reševanje konkretnih tehnoloških problemov z vidika trajnostne pridelave rastlinske hrane z uporabo osnovnih znanstvenih metod in pridobljenih strokovnih veščin ter komunikacijske odprtosti na različnih ravneh odločanja,
  • poznavanje ključnih ekonomskih konceptov, ki jih uporabi pri analizi gospodarskih značilnosti in razmer pri rabi naravnih virov,
  • povezovanje temeljnih znanj s področja biologije in kemije tal, morfologije, rasti in razvoja rastlin in klimatskih dejavnikov ter njihovo aplikacijo na tehnološkem področju,
  • poznavanje osnovnih značilnosti rastlinskih vrst, načel dednosti in njihovega vključevanja v sodobne biotehnološke postopke na področju žlahtnjenja kmetijskih rastlin,
  • povezovanje sodobnih pogledov na razvoj podeželja in procesov socioekonomskih transformacij,
  • razumevanje principov generiranja in sintetiziranja novih informacij, njihovo kritično analizo in vključevanje glede na specifično informacijsko potrebo pri agronomskih vsebinah,
  • poznavanje in razumevanje vsebinske strukturiranosti agronomije ter povezanosti med posameznimi področji pridelave rastlinske hrane (poljedelstvo, travništvo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo),
  • razumevanje in uporabo podjetniških načel, metod za optimiranje pridelave in kritične analize pri razvoju integrirane in ekološke pridelave rastlin ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih tehnoloških problemov,
  • razvoj praktičnih veščin in spretnosti, ki omogočajo, da lahko identificira kritične točke v tehnološkem procesu in da s teoretičnim znanjem in poznavanjem rasti in razvoja rastlin poišče inovacije, s katerimi nadgradi obstoječe tehnološke postopke,
  • samostojno izvajanje tehnoloških procesov na področju agronomije,
  • iskanje relevantnih informacij in spremljanje domače in tuje strokovne literature prek sodobnih komunikacijskih poti ter njihovo kritično vrednotenje in uporabo.

Ocenjevanje in zaključevanje:

Znanje študentov se ocenjuje z vajami, s seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, s projektnimi deli, z nastopi, s storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje:

Študenti morajo imeti za vpis v 2. letnik opravljene obveznosti pri vseh vpisanih predmetih oziroma doseženih 57 KT, za vpis v 3. letnik pa opravljene vse obveznosti 1. in 2. letnika vključno s praktičnim usposabljanjem oziroma doseženih 120 KT.

Diplomirani inženir agronomije (un)/diplomirana inženirka agronomije (un)

SOK 7

EOK 6

V zavihku Karierna pot je prikazana možna karierna pot znotraj področja izbrane kvalifikacije, ki ni edina in ni obvezujoča. Dejanska prehodnost med kvalifikacijami, ki je določena z zakonodajo je opredeljena v zavihku Prehodnost.

Magister inženir agronomije/magistrica inženirka agronomije

Magister inženir zootehnike/magistrica inženirka zootehnike

SOK 8 / EOK 7

Prehodnost:

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Opis poklica

Kratek opis

Svetovalec za podeželje pomaga kmetovalcem pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi.

Kaj delavec običajno dela

Svetovalec za podeželje je strokovnjak na področju kmetijstva, ki informira kmetovalce o novostih v kmetijstvu, tako na področju poljedelstva kot živinoreje, kmetijske mehanizacije, melioracije zemljišč in infrastrukture kmetij. Kmetovalcem predstavi in predlaga možnosti prestrukturiranja dejavnosti njihovih kmetij, na primer iz ene panoge v drugo (iz živinorejske v poljedelsko, iz govedoreje v rejo drobnice) s ciljem čim večje pridelave in prireje, s čimer bi se kmetiji povečal prihodek in z njim dobiček. Svoje znanje prenaša na kmete in potencialne kmetovalce na podlagi pridobljenega znanja in programov, ki jih razpisuje država RS in tudi Skupna evropska politika. Kmetijski pospeševalec je neke vrste most med kmetijami in državnimi organi, ki delujejo na kmetijskem področju- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in raziskovalne ustanove.

Je izvajalec projektnih nalog, ki jih služba pridobi na razpisih na lokalnem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, in jih nato predstavi kmetom ter potencialnim izvajalcem teh projektov in programov. Organizira in vodi seminarje, na katerih kmetom, ki se odzovejo na razpis za seminar, predstavi novosti in možnosti za razvoj kmetij. Poleg tega se tudi sam udeležuje strokovnih seminarjev in se stalno izobražuje. Samoiniciativnost pri odkrivanju dodatnih možnosti, ki bi jih kmet lahko izkoristil za svojo "rast", je zaželena. Kmetom pomaga pri iskanju rešitev njihovih težav z zemljo, rastlinami ali živalmi. Njegov cilj je dvig konkurenčnosti kmetij- bolj kakovostna in ekonomična pridelava s pomočjo tehnoloških ukrepov, melioracije zemljišč, prestrukturiranja kmetije ter drugimi ukrepi, da lahko s svojimi pridelki uspešno konkurirajo industrijski pridelavi hrane. 

Pogoji za pridobitev javne listine:

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, uspešno opraviti praktično usposabljanje ter pripraviti in zagovarjati diplomski projekt.

Izvajalci:

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

URL izvajalca:
https://www.bf.uni-lj.si/
Tiskalniku prijazna oblikaPDF version