Mikrodokazila in vključevanje neformalnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja: primer Švedske

Aktualni trendi v evropskem prostoru

V zadnjih letih se evropski izobraževalni prostor intenzivno odpira novim oblikam priznavanja znanja in spretnosti, ki nastajajo zunaj tradicionalnih, formalnih izobraževalnih poti. Ključni instrumenti tega razvoja so mikrodokazila (micro-credentials) in vključevanje neformalnih kvalifikacij v nacionalna ogrodja kvalifikacij (NOK/NQF), ki so povezana v Evropski okvir kvalifikacij (EOK/EQF). O teh aktualnih temah je tekla razprava tudi na nedavnem PLA (Peer Learning Activity) dogodku Cedefopa z naslovom “Inclusion of qualifications from outside formal education and training in NQFs referenced to the EQF” (8. in 9. aprila 2025), ki sva se ga udeležili predstavnici Nacionalne koordinacijske točke za slovensko ogrodje kvalifikacij (NKT SOK-EOK).

Mikrodokazila – most med potrebami trga dela in vseživljenjskim učenjem

Mikrodokazila so v evropskem prostoru prepoznana kot učinkovit odgovor na hitro spreminjajoče se potrebe trga dela, digitalizacijo in individualizacijo učnih poti. Gre za potrdila o doseženih učnih izidih, ki so običajno manjša od tradicionalnih kvalifikacij, a so jasno opredeljena, kakovostno zagotovljena in neposredno uporabna za posameznika ali delodajalca.

V skladu s priporočilom Sveta EU iz leta 2022 so mikrodokazila definirana kot “potrdila o učnih izidih, ki jih je posameznik dosegel po kratkem, jasno strukturiranem učnem procesu, ki je ocenjen in dokumentiran”. Njihova vključitev v nacionalna ogrodja kvalifikacij pa je ključna za njihovo prepoznavnost, prenosljivost in vrednotenje na nacionalni ter evropski ravni.

Odprtost evropskih ogrodij kvalifikacij za neformalne kvalifikacije

Kot je pokazala vmesna analiza Cedefopove ankete o razvoju nacionalnih ogrodij kvalifikacij (NQF survey 2024), se število držav, ki v svoja ogrodja vključujejo tudi kvalifikacije izven formalnega izobraževanja, vztrajno povečuje. Leta 2019 je bilo takšnih držav sedem, leta 2024 pa že osemnajst. Ključni razlogi za to so:

• večja transparentnost in primerljivost kvalifikacij,
• krepitev kakovosti in zaupanja,
• spodbujanje prehodnosti in vseživljenjskega učenja,
• boljša povezava izobraževanja s potrebami trga dela.

Med državami, ki so na tem področju naredile največji napredek, je tudi Švedska.

Švedska: celovit pristop k vključevanju neformalnih kvalifikacij v SeQF

Švedsko nacionalno ogrodje kvalifikacij (SeQF) je bilo že od svoje vzpostavitve zasnovano kot odprt in vključujoč sistem, ki poleg formalnih kvalifikacij omogoča tudi umeščanje tistih, ki so pridobljene zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Načela in postopki za vključevanje neformalnih kvalifikacij temeljijo na zakonu in uredbi, ki določata definicijo kvalifikacije, strukturo ravni ter jasne postopke za vključevanje in spremljanje. Novela uredbe iz leta 2022, ki velja od začetka leta 2023, je še dodatno razširila dostopnost postopka, saj lahko vlogo za umeščanje zdaj vloži „lastnik“ kvalifikacije, ne le izvajalec, sprememba pa se je dotaknila tudi opisa ravni, kjer je kategorija »kompetence« nadomeščena z »odgovornostjo in samostojnostjo«.

Sam postopek umeščanja neformalnih kvalifikacij v SeQF je strukturiran in temelji na strokovno utemeljenih merilih. Lastnik kvalifikacije v vlogi natančno opredeli učne izide, namen in ciljno skupino, opiše postopke zagotavljanja kakovosti ter načine preverjanja znanja, vse skupaj pa referencira na ustrezno raven SeQF oziroma EQF. Vlogo najprej presoja Švedska nacionalna agencija za višje poklicno izobraževanje (MYH), ki preveri skladnost z merili ogrodja, predvsem z vidika jasnosti učnih izidov, relevantnosti za trg dela ter vzpostavljenih mehanizmov kakovosti. V ocenjevanje so vključeni tudi zunanji strokovnjaki, ki presojajo primernost predlagane ravni. Po pozitivni odločitvi se kvalifikacija vpiše v nacionalno bazo (register kvalifikacij), kjer so javno dostopni vsi podatki o ravni, učnih izidih in lastniku kvalifikacije. MYH izvaja tudi redno spremljanje in revizijo vključenih kvalifikacij, s čimer zagotavlja trajno kakovost in aktualnost sistema.

Posebno pomembno vlogo ima povezava med validacijo in umeščanjem v SeQF. Novi pravilnik o validaciji iz leta 2023 je formalno povezal postopke validacije neformalnega in priložnostnega učenja z nacionalnim ogrodjem, kar pomeni, da lahko posamezniki, ki so znanje pridobili izven formalnega sistema, prek validacije pridobijo uradno priznano kvalifikacijo, umeščeno v SeQF. Ta sistem je ključen za priznavanje mikrodokazil, ki jih podeljujejo različni ponudniki – od delodajalcev, panožnih združenj do zasebnih izobraževalcev – in s tem zagotavlja transparentnost, prenosljivost ter uporabnost teh kvalifikacij tako na nacionalni kot evropski ravni. Švedska tako postavlja zgled celovitega, kakovostno naravnanega in odprtega pristopa k umeščanju neformalnih kvalifikacij in mikrodokazil v nacionalni okvir kvalifikacij, kar potrjuje tudi naraščajoče število uspešno umeščenih kvalifikacij v zadnjih letih.

Po počasnem začetku, ko je bila leta 2016 omogočena prijava za uvrstitev neformalnih kvalifikacij, je zdaj število odločitev o ravni doseglo 120 kvalifikacij (119 aktivnih in ena neaktivna). Vse so vključene v nacionalno bazo kvalifikacij, ki je dostopna na myh.se/kvalifikationer. Večina kvalifikacij je uvrščena na ravni 4 in 5, skupno pa so razporejene od ravni 2 do 6.

Za neformalne kvalifikacije še ni podkategorij, saj jih je še vedno malo in za to ni potrebe. Za vpogled v vrste uvrščenih kvalifikacij so jih razvrstili glede na "tip lastnika". Večina lastnikov in kvalifikacij pripada sektorskim/poklicnim združenjem, ki so pogosto v sodelovanju s socialnimi partnerji. Takšne kvalifikacije so zelo pomembne za trg dela in izboljšujejo zaposljivost posameznikov.

Tabela: Število uvrščenih neformalnih kvalifikacij po tipu lastnika

Izzivi in priložnosti

Švedska izkušnja kaže, da je za uspešno vključevanje neformalnih kvalifikacij in mikrodokazil v nacionalni okvir ključno:

• jasno definiranje učnih izidov,
• vzpostavitev vzdržnih sistemov zagotavljanja kakovosti,
• sodelovanje različnih deležnikov (država, delodajalci, izobraževalci, socialni partnerji),
• transparenten in učinkovit postopek umeščanja - “levelinga”.

Med izzivi, ki jih izpostavljajo tudi druge države, so motivacija neformalnih ponudnikov za vključevanje, zagotavljanje enotnih standardov in vzpostavitev zaupanja med vsemi deležniki.

Perspektive za Slovenijo in Evropo

Odprtost nacionalnih ogrodij kvalifikacij za neformalne kvalifikacije in mikrodokazila je eden ključnih trendov v evropskem prostoru, ki omogoča večjo prehodnost, priznavanje in vrednotenje znanja, pridobljenega kjerkoli in kadarkoli. Švedska je s svojim celovitim pristopom, zakonodajno podlago in učinkovitim postopkom umeščanja dober zgled tudi za Slovenijo, kjer nas v prihodnjih letih čakajo podobni izzivi in priložnosti.

Članek je bil pripravljen na podlagi udeležbe na PLA dogodku Cedefopa in študiji primera Švedske.

Viri in povezave:

• Cedefop Interim Findings 2024 Survey
• Nacionalna baza kvalifikacij Švedske – MYH