Ime kvalifikacije | profesor razrednega pouka (UN)/ profesorica razrednega pouka (UN)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
4 leta
|
Kreditne točke | 240 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk se lahko vpiše:
|
ISCED področje |
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Splošne kompetence:
a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje
- obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
- upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
- vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje, razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
- prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
- ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
- učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
- razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
- razvijanje socialnih veščin učencev,
- oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
- oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
- oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
- uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
- izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
- zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;
b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):
- z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
- s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
- vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;
c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:
- sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
- izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
- usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;
d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:
- dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
- uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
- obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
- učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
- sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.
Predmetno-specifične kompetence:
- Poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka;
- Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami;
- Prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev;
- Poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje;
- Razumevanje in uporaba strokovnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole;
- Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih;
- Poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, (tujega jezika) in zmožnost medpredmetnega povezovanja;
- Razumevanje in uporaba specialno didaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole;
- Zmožnosti uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev;
- Pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine;
- Sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje…);
- Ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Razredni pouk doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.
Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 4. letnik.
Pogoj za vpis v 4. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega in drugega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS tretjega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študijske in študentske zadeve UP PEF, se vpis v 4. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz tretjega letnika.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
URL