Ime kvalifikacije profesor pedagogike (UN)/profesorica pedagogike (UN)Dodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma prve stopnje (UN)
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Visokošolsko univerzitetno izobraževanje
Trajanje izobraževanja
3 leta
Kreditne točke 180 kreditnih točk
Vstopni pogoji

V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževalne znanosti
Raven kvalifikacije

SOK 7
EOK 6
Prva stopnja

Splošne kompetence:

Po zaključenem študijskem programu pridobi diplomant/ka naslednje splošne kompetence:

  • usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja pri reševanju strokovnih in delovnih problemov v različnih okoljih in na različnih funkcijah,
  • kritičnost in odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela, 
  • usposobljenost za ustrezno interakcijo z delovnim in družbenim okoljem ter aktivno sodelovanje v timu,
  • sposobnost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, 
  • usposobljenost za osnovno raziskovalno delo,
  • inovativno razmišljanje in delovanje v delovnem in družbenem okolju,
  • izoblikovana zavest o nujnosti vseživljenjskega učenja in kariernega razvoja, prepoznavanje in prevzemanje pobud za lastno učenje in karierni razvoj,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki. 

Poleg zgoraj naštetih bo diplomant/ka pridobil/-a tudi naslednje splošne kompetence:
a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:

  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
  • učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
  • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
  • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
  • uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih, 
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
  • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev
  • razvijanje socialnih veščin učencev,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred
  • oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
  • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;

b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

  • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;

c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

  • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
  • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
  • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;

d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

  • dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
  • uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
  • obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
  • učinkovito vodenje učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranje oddelčnega učiteljskega zbora
  • sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

Predmetno-specifične kompetence:

Po zaključenem študijskem programu bo diplomant pridobil naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
  • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij,
  • razvijanje sposobnosti za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
  • obvladovanje temeljnih znanj za delo na področju profesionalnega razvoja ter organizacije in razvoja kadrov,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učečih in spoštovanje njihove socialne, kulturne, jezikovne in religiozne identitete,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
  • prepoznavanje učečih s posebnimi potrebami in prilagajanje dela njihovim posebnostim,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • uporabljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu,
  • sodelovanje s strokovnimi delavci in različnimi inštitucijami,
  • usposobljenost za preprostejše raziskovanje v vzgoji in izobraževanju, 
  • poznavanje predpisov, ki urejajo delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov in
  • samoopazovanje in samovrednotenje svojega dela in vrednotenja učnega procesa.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa 1. stopnje Pedagogika doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik. 

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela. 

Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in opravi ter zagovarja diplomsko delo.