Ime kvalifikacije | profesor pedagogike (UN)/profesorica pedagogike (UN)Dodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (UN) |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Visokošolsko univerzitetno izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
V 1. letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika se lahko vpiše:
|
ISCED področje |
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
Splošne kompetence:
Po zaključenem študijskem programu pridobi diplomant/ka naslednje splošne kompetence:
- usposobljenost za uporabo teoretičnega znanja pri reševanju strokovnih in delovnih problemov v različnih okoljih in na različnih funkcijah,
- kritičnost in odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela,
- usposobljenost za ustrezno interakcijo z delovnim in družbenim okoljem ter aktivno sodelovanje v timu,
- sposobnost uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije,
- usposobljenost za osnovno raziskovalno delo,
- inovativno razmišljanje in delovanje v delovnem in družbenem okolju,
- izoblikovana zavest o nujnosti vseživljenjskega učenja in kariernega razvoja, prepoznavanje in prevzemanje pobud za lastno učenje in karierni razvoj,
- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki.
Poleg zgoraj naštetih bo diplomant/ka pridobil/-a tudi naslednje splošne kompetence:
a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje:
- obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
- upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
- učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
- vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
- razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
- uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
- prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki, prilagajanje dela njihovim posebnostim,
- ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
- učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
- razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev
- razvijanje socialnih veščin učencev,
- oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
- oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred
- oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
- uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
- izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
- zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje;
b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):
- z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
- s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
- vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni;
c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:
- sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
- izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
- usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela;
d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:
- dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
- uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
- obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
- učinkovito vodenje učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranje oddelčnega učiteljskega zbora
- sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.
Predmetno-specifične kompetence:
Po zaključenem študijskem programu bo diplomant pridobil naslednje predmetno-specifične kompetence:
- obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
- vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij,
- razvijanje sposobnosti za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
- obvladovanje temeljnih znanj za delo na področju profesionalnega razvoja ter organizacije in razvoja kadrov,
- izkazovanje pozitivnega odnosa do učečih in spoštovanje njihove socialne, kulturne, jezikovne in religiozne identitete,
- upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja,
- prepoznavanje učečih s posebnimi potrebami in prilagajanje dela njihovim posebnostim,
- uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
- uporabljanje informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vzgojno-izobraževalnem delu,
- sodelovanje s strokovnimi delavci in različnimi inštitucijami,
- usposobljenost za preprostejše raziskovanje v vzgoji in izobraževanju,
- poznavanje predpisov, ki urejajo delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov in
- samoopazovanje in samovrednotenje svojega dela in vrednotenja učnega procesa.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa 1. stopnje Pedagogika doseči 54 ECTS (90 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.
Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 ECTS od 60 ECTS drugega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi ECTS iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora zaključnega dela.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti in opravi ter zagovarja diplomsko delo.
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
URL