Ime kvalifikacije Magister sociologije/magistrica sociologijeDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji

V magistrski študijski program Sociologije se lahko vpiše, kdor je končal:

  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, s strokovnih področij: družbene vede, novinarstvo in informiranje, humanistične vede, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
  • študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 kreditnimi točkami, z drugih strokovnih področij, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti določi prodekan za študijsko področje in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk.
ISCED področje ISCED področje
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
ISCED podpodročje isced podpodročje sociologija in študiji kultur
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

Splošne kompetence:

Kompetentnost sociologa, diplomanta druge stopnje po uspešno končanem študiju na programu Sociologija, razvrščamo na: 

  • analitska znanja in specifične veščine: 
    • analiza družbenih fenomenov, procesov, odnosov in situacij v družbi na različnih organizacijskih in institucionalnih ter teritorialnih ravneh: v družini, podjetjih, organizacijah, inštitucijah (državnih, lokalnih, regionalnih in nadnacionalnih). 
    • reševanje, obvladovanje in mediacija družbenih konfliktov, zlasti v kompleksnih organizacijah kot so večja podjetja, nevladne in vladne službe, občinski uradi, izobraževalne in raziskovalne ustanove. 
    • načrtovanje, organiziranje in koordiniranje družboslovnih raziskav javnega in zasebnega pomena: kvalitativnih (npr. osebni in skupinski intervjuji) in kvantitativnih (npr. raziskave javnega mnenja) študij. Ker so diplomanti programa Sociologija – druga stopnja vešči uporabe statističnih paketov za obdelavo podatkov, so lahko tudi člani raziskovalnih projektov na ne-družboslovnih področjih. 
  • sposobnost samostojnega in timskega in koordinatorskega ter vodstvenega projektnega dela: 
    • posebna usposobljenost za analitično-raziskovalno delo v javnih ali zasebnih agencijah širšega družbenega pomena (npr. Zavod za zaposlovanje, Vladne službe, Parlamentarne službe, raziskovalni oddelki ministrstev, analitski oddelki občin, Regionalni uradi, nevladne organizacije, nadnacionalne – EU institucije ipd.). 
    • upravljanja in vodenja organizacij in skupin (timov), v podjetjih in javnih ustanovah. 
    • svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja s spremembami v podjetjih, inštitucijah in organizacijah na različnih ravneh. 
    • sposobnost identifikacije raziskovalnih načrtov in strategij. 
  • Komunikacijske, intelektualne, medosebne in medkulturne veščine: 
    • sposobnost artikulacije in argumentacije idej ter informacij pri naročnikih intelektualnih storitev (raziskav, analiz), kvalitetna priprava poročil, povzemanje in javno nastopanje. 
    • sposobnost motivacije v skupini, razumevanje različnih socialno, ekonomsko in kulturno pogojenih razlik pri naročnikih analiz/raziskav. 
    • zavedanje o etičnih implikacijah analitičnega/raziskovalnega dela.

Predmetno-specifične kompetence: 

  • Znanje in razumevanje 
    • Znanje o intelektualnih temeljih sociologije, o sodobnih socioloških konceptih in teorijah 
    • Razumevanje relacij med individuumi, družbenimi skupinami in družbenimi institucijami 
    • Razumevanje družbenega konteksta, kulture, družbene raznolikosti in družbenih sprememb 
    • Znanje o odnosu med teorijami, koncepti in praktičnimi vprašanji/izzivi 
    • Znanje o znanstvenih načelih raziskovalnega načrtovanja in o glavnih pristopih k zbiranju podatkov 
    • Razumevanje in sposobnost analize ter interpretacije empiričnih podatkov 
    • Znanje o epistemoloških, etičnih in političnih dimenzijah sociološkega raziskovanja 
  • Intelektualne in kognitivne veščine 
    • Sposobnost razumevanja, povzemanja in kritične refleksije sociološkega dela 
    • Sposobnost primerjanja konkurenčnih teorij in razlag 
    • Sposobnost razvijanja utemeljenih argumentacij 
    • Sposobnost formuliranja socioloških vprašanj 
    • Sposobnost zbiranja, ocenjevanja in interpretiranja sociološkega materiala 
  • Programsko-specifične veščine 
    • Formuliranje in raziskovanje socioloških vprašanj 
    • Uporaba glavnih teoretskih perspektiv in konceptov v sociologiji ter njihova aplikacija na družbeno življenje 
    • Identificiranje različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih strategij in metod ter razumevanje njihovih posamičnih prednosti in slabosti 
    • Razumevanje in evalvacija socioloških raziskav 
    • Razumevanje etičnih implikacij sociološkega raziskovanja 
    • Prepoznavanje in zavedanje o relevantnosti sociološkega znanja za družbene in javne politike  
  • Prenosljive veščine 
    • Sposobnost timskega in individualnega dela: sposobnost učinkovitega sodelovanja v timskem in skupinskem delu za skupne cilje in rezultate; sposobnost sodelovanja z ostalimi; sposobnost individualnega dela
    • Komunikacijske veščine: kompetence predstavitve gradiva v pisni in ustni obliki, ustvarjanja učinkovitih in ustreznih oblik vizualnih prezentacij; razumevanje dinamike komunikacije 
    • Kritično mišljenje: kritična evalvacija in refleksija lastnega mnenja in argumentov ter mnenja in argumentov drugih; analiza in kritična ocena materiala ter identifikacija in deskripcija problemov 
    • Raziskovalno delo: razumevanje in evalviranje raziskovalnega materiala (tako kvantitativnega kot tudi kvalitativnega gradiva), sposobnosti uporabe in ustreznega branja podatkov 
    • IKT veščine: kompetence učinkovite in primerne rabe IKT za komunikacijske kot tudi učne namene 
    • Načrtovanje in časovni menedžment

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Napredovanje v višji letnik je mogoče z opravljenimi vsaj 54 kreditnimi točkami tekočega letnika (brez posebne prošnje). V primeru izjemnih okoliščin (določenih v Statutu UL), pa se lahko na podlagi odobrene prošnje, vpišejo v višji letnik tudi tisti študentje, ki so opravili vsaj 48 kreditnih točk tekočega letnika.

 

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Študent zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk iz predmetnika oz. priznanih obveznosti.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

URL

https://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/ [2]