Ime kvalifikacije Magister profesor zgodovine/magistrica profesorica zgodovineDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen enopredmetni prvostopenjski študijski program zgodovina ali
  • zaključen dodiplomski študij humanistične usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora dodatno pridobiti še 20 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen dodiplomski študij družboslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora pridobiti še 30 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen dodiplomski študij tehnične in naravoslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); kandidat mora pridobiti še 60 KT enopredmetne dodiplomske stopnje ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu s strokovnih področij humanistične ali družboslovne smeri.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • preoblikovanje in posredovanje strokovno-predmetnih vsebin na učencu razumljiv način,
  • ustrezno povezovanje ciljev učnih načrtov, vsebin, načinov učenja in razvoja učencev pri uresničevanju šolskega kurikuluma,
  • učinkovito načrtovanje, organiziranje in izvajanje učnih aktivnosti,
  • obvladanje principov raziskovanja na pedagoškem področju ter njihovo uporabo pri izboljševanju učenja in poučevanja,
  • spodbujanje aktivnega in neodvisnega učenja, ki učencem omogoča, da sami načrtujejo, spremljajo, vrednotijo in uravnavajo svoje učenje,
  • spodbujanje sodelovalnega učenja, ki učencem omogoča razvoj socialnih veščin za uspešno sodelovanje v različnih heterogenih skupinah,
  • ustrezno uporabo različnih načinov spremljanja, preverjanja in ocenjevanja napredka posameznega učenca v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • spremljanje in vrednotenje napredka učencev na področju usvajanja strategij učenja, učenja socialnih veščin, bralne in informacijske pismenosti,
  • seznanjanje staršev in drugih odgovornih oseb o napredku učencev,
  • učinkovito komuniciranje z učenci in razvijanje pozitivnih odnosov z njimi,
  • oblikovanje spodbudnega učnega okolja in skupnosti učencev, v kateri se ceni različnost in v katerih se učenci počutijo sprejete, varne in samozavestne,
  • oblikovanje jasnih pravil za vedenje in disciplino v razredu; pravila temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti in uporabo ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • dajati vsem učencem enake možnosti in prilagaja delo njihovim individualnim posebnostim,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami, njihovih močnih in šibkih področij, prilagajanje dela njihovim zmožnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami,
  • razvijanje pozitivnega odnosa do učencev, kaže spoštovanje do njihovega družbenega, kulturnega, jezikovnega, verskega izhodišča,
  • upoštevanje etičnih načel in zakonskih določil pri svojem delu,
  • kazati in spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vedenje, ki ga pričakuje od učencev,
  • učinkovito komuniciranje in sodelovanje s starši ter drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • sodelovanje z drugimi učitelji in sodelavci na šoli,
  • vključevanje in sodelovanje v različnih aktivnostih v ožjem in širšem okolju ter na področju izobraževanja,
  • načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in uravnavo lastnega profesionalnega razvoja,
  • uporabo ustreznih metod za motiviranje učencev in razvijanje strategij, ki omogočajo vseživljenjsko učenje,
  • spodbujanje prožnosti in vztrajnosti pri soočanju z novimi izzivi in nalogami ter spodbujanje samovrednotenja pri učencih,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri delu in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • razvijanje komunikacijskih in socialnih veščin pri učencih,
  • samostojno pridobivanje virov, znanja in informacij,
  • kritično branje in razumevanje virov in besedil,
  • govorne in pisne komunikacijske spretnosti na višji stopnji,
  • timsko delo,
  • vseživljenjsko učenje v družbi znanja,
  • razvijanje lastnih raziskovalnih pristopov in usmerjenosti v reševanje pedagoških problemov,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
  • obvladovanje raziskovalnih metod, pedagoških postopkov in procesov,
  • etično refleksijo in zavezanost profesionalni pedagoški etiki,
  • avtonomno delovanje v zgodovinski in pedagoški stroki,
(predmetnospecifične kompetence)
  • poznavanje temeljnih didaktično-metodičnih značilnosti pouka zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter sodobne didaktike zgodovine,
  • povezovanje teoretičnega znanja s praktičnim pedagoškim delom v osnovni in srednji šoli,
  • načrtovanje, spremljanje, preverjanje, vrednotenje pouka zgodovine in izvenšolskih dejavnosti (muzejsko delo, arhivsko delo, terensko delo, šola v naravi) v osnovnih in srednjih šolah,
  • vsestransko pedagoško delo učitelja zgodovine v osnovnih in srednjih šolah,
  • poznavanje in obvladovanje zgodovinskega znanja in zgodovinskega interpretiranja,
  • opis, analizo in interpretacijo posameznih zgodovinskih dogodkov in procesov,
  • prepoznavanje zgodovinopisnih temeljnih besedil in obvladovanje najnovejših teoretičnih zgodovinopisnih izhodišč,
  • samostojno in izvirno interpretiranje zgodovinskih dogajanj,
  • oblikovanje izvirnega strokovnega in pedagoškega prispevka,
  • refleksijo, samovrednotenje in samoocenjevanje.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Za dokončanje študijskega programa mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT.

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

URL