Ime kvalifikacije Magister profesor biologije/magistrica profesorica biologijeDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Zaključen univerzitetni študijski program (1. bolonjska stopnja) s področja biologije v obsegu 180 kreditnih točk ali
  • zaključen univerzitetni študijski program Biologija (nebolonjski) ali študij 2. bolonjske stopnje s področja biologije ali
  • zaključen dvopredmetni pedagoški študijski program (1. bolonjska stopnja) biologija z vezavo, če kandidat dopolni manjkajoče biološko znanje s predmeti univerzitetnega študijskega programa Biologija prve stopnje; pristojna komisija določi za vsakega kandidata individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 50 kreditnih točk po ECTS ali
  • zaključen univerzitetni študijski program (1. bolonjska stopnja) z drugih strokovnih področij, če kandidat dopolni manjkajoče znanje s področja biologije s predmeti univerzitetnega študijskega programa Biologija 1. stopnje; pristojna komisija določi za vsakega kandidata individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS glede na predznanje predhodnega študija ali
  • zaključen visokošolski strokovni študijski program (1. bolonjska stopnja) z drugih strokovnih področij v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS; pristojna komisija določi za vsakega kandidata individualni premostitveni program v obsegu od 10 do 60 kreditnih točk po ECTS s predmeti univerzitetnega študijskega programa Biologija 1. stopnje glede na biološka predznanja iz predhodnega študija.
ISCED področje ISCED področje
Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
ISCED podpodročje isced podpodročje izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je usposobljen/-a za:
(splošne kompetence)
  • samozaupanje, samostojnost in odgovornost pri stikih z drugimi,
  • sporazumevanje,
  • skupinsko delo z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti,
  • premislek o različnih sistemih vrednot,
  • učinkovito reševanje problemov,
  • načrtovanje in upravljanje časa,
  • obvladanje strategij poučevanja/učenja in različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter posebnosti otrok, dijakov, odraslih udeležencev izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: učencev) za spodbujanje uspešnega učenja,
  • razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje,
  • uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • sodelovanje z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • sodelovanje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • sodelovanje na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni,
  • posredovanje spoznanj, pridobljenih z lastnim delom, javnosti,
  • zavzetje stališča razmišljujočega praktika do družbenih dogajanj na področju izobraževanja in vključevanje v javne razprave,
  • samokritični premislek o lastnem delu in njegovo vrednotenje,
  • izboljšanje kakovosti svojega dela z razvijanjem študijskih in raziskovalnih veščin,
  • sporazumevanje, odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju, razvijanje in ustvarjanje znanja,
  • načrtovanje lastne kariere,
  • organizacijo in vodenje pedagoškega procesa ob dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
  • skrb za kakovost na področjih, ki so mu zaupana,
(predmetnospecifične kompetence)
  • etičen odnos do življenja in živih bitij,
  • izkazovanje biološkega znanja, ki omogoča izvedbo pouka biologije in medpredmetno povezovanje,
  • iskanje in kritično vrednotenje predmetno specifičnih virov znanj,
  • izbiranje ustreznih učnih sredstev,
  • utemeljevanje vsebine poučevanja na podlagi znanja in razumevanja učnega procesa, razvojne stopnje učenca in konkretnih potreb posameznih učencev,
  • načrtovanje lastnega raziskovalnega dela in raziskovalnega dela učencev,
  • posredovanje znanja o življenju širšemu krogu ljudi,
  • zavzetje stališča razmišljujočega praktika do dogajanj, kjer biološka dognanja sprožajo etične, moralne ali okoljske pomisleke (npr. genski inženiring),
  • podajanje biologije s stališča znanosti in soočanje z neznanstvenimi pogledi na biološka spoznanja,
  • uporabljanje naravoslovno neoporečnega jezika,
  • jasno sporazumevanje v učnem (slovenskem) jeziku,
  • povezovanje strokovno bioloških in pedagoško-didaktično-metodičnih znanj,
  • prevajanje spoznanj z nivoja znanosti na nivo učenca,
  • prevajanje ciljev učnih načrtov v pouk,
  • uporabo različni oblik in metod poučevanja,
  • sistematično načrtovanje, izvajanje in vrednotenje pedagoškega dela,
  • spremljanje napredovanja učencev in temu primerno prilagajanje pouka,
  • prepoznavanje napačnih predstav in odpravljanje le-teh,
  • ustvarjanje spodbudnega učnega okolja,
  • prilagajanje dela učencem s posebnimi izobraževalnimi potrebami,
  • upoštevanje kulturnih razlik med učenci,
  • spodbujanje učencev k prevzemanju pobud in odgovornosti za svoje učenje,
  • kritično vrednotenje svojega dela in učnega procesa,
  • izpopolnjevanje svojega dela in učnega procesa na podlagi izsledkov,
  • zagotavljanje urejenega in varnega učnega okolja,
  • ustvarjanje in vzdrževanje delovne discipline,
  • sopoučevanje in timsko poučevanje,
  • ustvarjanje in spodbujanje motivacije pri učencih,
  • vzpodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti učencev,
  • vključevanje učencev v načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa,
  • vrednotenje in utemeljevanje svojega ravnanja pri delu z učenci,
  • vodenje razreda kot razrednik,
  • pripravljanje in izvajanje različnih tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja,
  • oblikovanje kriterijev za ocenjevanje znanja,
  • evidentiranje napredovanja posameznih učencev ter dajanje ustrezne povratne informacije,
  • izboljševanje pouka na podlagi preverjanja in ocenjevanja znanja,
  • poznavanje slovenskega šolskega sistema in njegovega razvoja,
  • poznavanje nekaterih uspešnih šolskih sistemov,
  • vključevanje v šolske dejavnosti,
  • poznavanje virov strokovne pomoči na šoli in njihovo uporabo,
  • vodenje predpisane šolske dokumentacije,
  • sodelovanje pri delu in upravljanju šole ter komuniciranje z drugimi učitelji in starši,
  • izvajanje zakonskih in administrativnih obveznosti na šoli,
  • načrtovanje in vrednotenje svojega profesionalnega napredka.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
 

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če je do izteka študijskega leta opravil najmanj 45 kreditnih točk po ECTS iz študijskih obveznosti 1. letnika.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

URL

https://www.bf.uni-lj.si/ [2]