Ime kvalifikacije | Magister inženir arhitekture/magistrica inženirka arhitektureDodaj v primerjalnik [1] |
---|---|
Tip kvalifikacije | Diploma druge stopnje |
Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
Vrsta izobraževanja | Magistrsko izobraževanje |
Trajanje izobraževanja |
2 leti
|
Kreditne točke | 120 kreditnih točk |
Vstopni pogoji |
|
ISCED področje |
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
|
ISCED podpodročje | |
Raven kvalifikacije |
SOK 8 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:
(splošne kompetence)
- uporabe znanja v praksi,
- avtonomnosti v strokovnem delu,
- samostojnega vodenja projektov,
- poznavanja etičnega kodeksa poklica arhitekta in zavezanosti profesionalni etiki,
- zbiranja informacij za definiranje problemov in metodološke analize, kritične presoje in formuliranja ukrepov,
- razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
- kooperativnosti, dela v skupini in v mednarodnem okolju,
- kritične in samokritične presoje,
- obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
- povezovanja naravoslovno tehničnih, humanističnih in družboslovnih vsebin, obogatenih z vsebinami zgodovine in umetnosti ter varstva okolja, v domeni trajnostnega razvoja naselij,
- razumevanja socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru (le-to omogoča razumevanje poklica arhitekta in vloge arhitekta v družbi) v domeni trajnostnega razvoja naselij,
(predmetnospecifične kompetence)
- koherentnega obvladanja temeljnega znanja,
- povezovanja znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora,
- večje kreativnosti ter inovativnosti,
- vključevanja znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju,
- razumevanja kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah,
- razumevanja pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem,
- prostorskega planiranja, arhitekturnega projektiranja, nadzora izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture,
- umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov,
- kritičnega in kreativnega reševanja kompleksnih nalog,
- ustreznega odnosa do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnem ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke,
- poznavanja in razumevanja tehničnih segmentov »delovanja« stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov,
- poznavanja procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi),
- arhitekturnega projektiranja in arhitekturnega nadzora gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene,
- izvajanja neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze,
- obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoja ustrezne stopnje strokovnosti,
- samostojnega delovanja ter vodenja »projektne skupine« s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu,
- samostojnega oz. skupinskega reševanja kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov,
- delovanja na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.
Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Studio M1 in Večstanovanjske stavbe, Arhitektonske konstrukcije in tehnologije, Studio M2, Javne stavbe in Metode in koncepti načrtovanja naselij. Pogoj za pridobitev javne listine:
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.
Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10)
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.