Ime kvalifikacije Magister inženir arhitekture/magistrica inženirka arhitektureDodaj v primerjalnik [1]
Tip kvalifikacije Diploma druge stopnje
Vrsta kvalifikacije Izobrazba
Vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje
Trajanje izobraževanja
2 leti
Kreditne točke 120 kreditnih točk
Vstopni pogoji
  • Končan študijski program 1. stopnje s področja arhitektura
ISCED področje ISCED področje
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
ISCED podpodročje isced podpodročje arhitektura, prostorsko načrtovanje in urbanizem
Raven kvalifikacije

SOK 8
EOK 7
Druga stopnja

Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/zmožna:

(splošne kompetence)

  • uporabe znanja v praksi,
  • avtonomnosti v strokovnem delu,
  • samostojnega vodenja projektov,
  • poznavanja etičnega kodeksa poklica arhitekta in zavezanosti profesionalni etiki,
  • zbiranja informacij za definiranje problemov in metodološke analize, kritične presoje in formuliranja ukrepov,
  • razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,
  • kooperativnosti, dela v skupini in v mednarodnem okolju, 
  • kritične in samokritične presoje,
  • obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
  • povezovanja naravoslovno tehničnih, humanističnih in družboslovnih vsebin, obogatenih z vsebinami zgodovine in umetnosti ter varstva okolja, v domeni trajnostnega razvoja naselij,
  • razumevanja socioloških osnov odnosov v grajenem okolju in prostoru (le-to omogoča razumevanje poklica arhitekta in vloge arhitekta v družbi) v domeni trajnostnega razvoja naselij,

(predmetnospecifične kompetence)

  • koherentnega obvladanja temeljnega znanja,
  • povezovanja znanja z različnih področij, ki pokrivajo problematiko prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja, arhitekturnega projektiranja, oblikovanja ter gradnje objektov in prostora,
  • večje kreativnosti ter inovativnosti,
  • vključevanja znanstveno – umetniških metod in tehničnih sredstev v načrtovanje in gradbeno oblikovanje okolja na arhitekturnem, urbanističnem, planerskem, tehničnem, družbenem in administrativnem področju,
  • razumevanja kompleksne urbanistične, arhitekturne, tehnične, družbene, zgodovinske in ekološke soodvisnosti v projektnih nalogah,
  • razumevanja pomena in potrebe po vzpostavljanju harmoničnega odnosa med človekom in stavbami, med stavbami in njihovim okoljem,
  • prostorskega planiranja, arhitekturnega projektiranja, nadzora izvajanja, vodenja in koordinacije kompleksnih projektov s področja prostorskega načrtovanja, urbanizma in arhitekture,
  • umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline na podlagi poznavanja dejavnikov, ki vplivajo na procese ter kvaliteto prostorskega planiranja, urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega projektiranja z obvladovanjem ter povezovanjem posamičnih segmentov,
  • kritičnega in kreativnega reševanja kompleksnih nalog,
  • ustreznega odnosa do socialnih in etičnih dejavnikov pri poklicnem ravnanju, kar pomeni upoštevanje strokovnih ter etičnih kompetenc arhitekturne stroke,
  • poznavanja in razumevanja tehničnih segmentov »delovanja« stavbe s ciljem zadovoljevanja potreb kvalitetnega bivanja, reševanja konstrukcijskih, tehnoloških in inženirskih problemov,
  • poznavanja procesov v gradbeni industriji, organizacijah, vključno z zakonodajo in predpisi ter arhitekturnim in urbanim managementom (sposobnost realizacije v praksi),
  • arhitekturnega projektiranja in arhitekturnega nadzora gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene,
  • izvajanja neodvisnih tehniških presoj na podlagi znanstvene analize in sinteze,
  • obrazložitve strokovnih vprašanj, strokovnih in znanstveno – raziskovalnih rešitev ter razvoja ustrezne stopnje strokovnosti,
  • samostojnega delovanja ter vodenja »projektne skupine« s ciljem integriranja ter usmerjanja drugih udeležencev v načrtovalskem procesu,
  • samostojnega oz. skupinskega reševanja kompleksnih nalog z uporabo znanstvenih metod in postopkov,
  • delovanja na znanstveno – raziskovalnem področju arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja.

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpite pri predmetih: Studio M1 in Večstanovanjske stavbe, Arhitektonske konstrukcije in tehnologije, Studio M2, Javne stavbe in Metode in koncepti načrtovanja naselij. Pogoj za pridobitev javne listine:
Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.

Doktorski študijski programi 3. stopnje (SOK, raven 10) 

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti – in tako zbere najmanj 120 ECTS.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo

URL