| Ime kvalifikacije | Doktor znanosti/doktorica znanostiDodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Doktorat |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Doktorsko izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
V doktorski študijski program Arhitektura se lahko vpiše, kdor je končal:
Kandidati za izredni študij morajo izpolnjevati vse navedene pogoje za vpis. |
| ISCED področje |
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 10 |
Imetnik/imetnica kvalifikacije je zmožen/-na:
- poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov, ki izhajajo iz bistva arhitekture kot znanosti in umetnosti, ter se z arhitekturo neposredno in posredno povezujejo
- samostojnega razvijanja novega znanja na področju arhitekture kot generalističnega področja in/ali na ozko problemsko opredeljenih tematik, ki so pomembne za arhitekturo in njeno povezanost z drugimi področji
- reševanja najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev za doseganje kakovosti arhitekture
- vodenja najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oz. znanstvenega področja urejanja in oblikovanja prostora s poudarkom na kakovosti arhitekturnega prostora
- razvijanja kritične refleksije – družbenega, skupnostnega in osebnega raziskovanja in/ali snovanja sposobnost razvijanja metodologije arhitekturnega projektiranja v ravnovesju med estetiko in tehniko; s posebnim poudarkom na kulturno občutljivem arhitekturno-prostorskem kontektstu
- poglobljenega razumevanja in razvijanja temeljnih raziskav zgodovine in teorije ter ravni kritike v povezanosti z umetnostjo, tehnologijo in družboslovjem;
- poglobljenega razumevanja in razvijanja teorije vpliva umetnosti na kakovost arhitekturnega projektiranja;
- razvijanja urbanistične teorije in metodologije;
- poglobljenega razumevanja in razvijanja teorije razmerij med ljudmi, njihovimi potrebami, medsebojnim razmerjem, zgradbami in okoljem;
- razvijanja metodologije arhitekturnega managementa, še posebej za pripravo idejnih zasnov;
- razvijanja in vodenja interdisciplinarnih aplikativnih raziskovalnih metod za potrebe arhitekturnega projektiranja;
- poglobljenega razumevanja in razvijanja konstrukcijsko-tehniškega znanja;
- razvijanja aplikativnih metod za reševanje tehnoloških vprašanj, ko gre za vprašanja udobja, varnosti ter zaščite pred podnebnimi dejavniki;
- razvijanja integralnih raziskav stroškovne racionalnosti in razvojnih podlag gradbenih predpisov;
- poglobljenega razumevanja in razvijanja sistema celovitega prostorskega načrtovanja
Načini, oblike in struktura preverjanja in ocenjevanja znanja študentom UL omogočajo ustrezno preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. Znanje študentov se preverja in ocenjuje po posameznih predmetih, oblike preverjanja znanja pa so natančno opredeljene v učnih načrtih predmetov. Preverjanje znanja, vključno z načinom ocenjevanja izpitov, natančno opredeljuje Statut UL od 128. do 150. člena, nekatere članice pa imajo sprejete tudi Pravilnike o preverjanju in ocenjevanju znanj. Rezultati izpitov so objavljeni na oglasnih deskah članic ali na spletnih straneh, ki študentom preko vpisnih številk ali drugih gesel omogočajo primerjavo doseženih rezultatov z drugimi udeleženci na izpitu. Povratno informacijo o napredku študenta nekatere članice podajajo tudi s pohvalami in priznanji najboljšim študentom. V skladu s 138. členom Statuta UL se uspeh na izpitih ocenjuje z ocenami: 10 - (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 - (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 - (prav dobro: solidni rezultati), 7 - (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 - (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 - 1 - (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, %e dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Uspeh na izpitih v doktorskih študijskih programih se lahko ocenjuje tudi z ocenami: -ni opravljeno -opravljeno -opravljeno z odliko. Konkretni način ocenjevanja upeha na izpitih v doktorskih študijskih programih se opredeli z doktorskim študijskim programom. V okviru doktorskega študijskega programa ARHITEKTURA je način preverjanja in ocenjevanja znanja določen v učnih načrtih predmetov.
Za prehod iz prvega v drugi letnik mora študent:
-
opraviti splošni modul,
-
opraviti pisno in ustno predstavitev načrta doktorskega študija; predstavitev je pozitivna, ko načrt študija odobrita komisija za doktorski študij in senat Fakultete za arhitekturo,
-
zbrati najmanj 45 kreditnih točk iz prvega letnika.
Za prehod iz drugega v tretji letnik mora študent:
-
opraviti arhitekturni in interdisciplinarni modul,
-
opraviti pisno in ustno predstavitev teme doktorske disertacije, ki vključuje objavo recenziranega znanstvenega članka v mednarodno pomembni reviji ali znanstvenega poglavja v monografiji (upoštevajo se habilitacijski kriteriji UL in FA); predstavitev je pozitivna, ko temo in objavo odobrijo komisija za doktorski študij, komisija za oceno teme ter senat Fakultete za arhitekturo,
-
imeti odobreno temo doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani, - zbrati najmanj 60 kreditnih točk.
Za dokončanje študija mora študent opraviti obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal (obvezna objava znanstvenega članka v reviji oz. poglavja v monografiji je vključena v PREDSTAVITEV TEME DOKTORSKE DISERTACIJE v okviru predmetov drugega letnika in je pogoj za vpis v tretji letnik), zaključiti individualno raziskovalno delo, pripraviti doktorsko disertacijo, predstaviti rezultate komisiji za doktorski študij že pred zagovorom, in disertacijo uspešno zagovarjati. Uspešnost disertacije preverja komisija za oceno in zagovor disertacije v skladu s Pravili za pridobitev doktorata znanosti na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.