| Ime kvalifikacije | Diplomirani sociolog (un) in …/diplomirana sociologinja (un) in …Dodaj v primerjalnik [1] |
|---|---|
| Tip kvalifikacije | Diploma prve stopnje (VS) |
| Vrsta kvalifikacije | Izobrazba |
| Vrsta izobraževanja | Visokošolsko strokovno izobraževanje |
| Trajanje izobraževanja |
3 leta
|
| Kreditne točke | 180 kreditnih točk |
| Vstopni pogoji |
|
| ISCED področje |
Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost
|
| ISCED podpodročje | |
| Raven kvalifikacije |
SOK 7 |
- logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,
- kritično presojanje,
- široko razgledanost,
- sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj,
- poznavanje temeljnih raziskovalnih metod, ki jih tvorno prenaša z enega področja na drugega,
- povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med obema strokama in z različnimi drugimi področji,
- prenos svojih znanj na druga problemska področja (sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,
- fleksibilnost pri opredeljevanju in reševanju konkretnih vprašanj zaradi poznavanja dveh strokovnih področij in prenos znanj v vsakdanjo prakso,
- bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,
- uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki mu omogočata jasnejšo argumentacijo,
- komuniciranje, ki izhaja iz razumevanja dveh pogledov in omogoča uspešno vključevanje v timsko delo,
- suvereno sodelovanje pri pripravi in organiziranju projektnih del,
- dvojno kontekstualiziranje informacij in je idejno dinamičen,
- lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in se jim prilagaja in/ali jih modificira,
- zavezanost profesionalni etiki ter razvoj refleksije o njej tudi v širšem družbenem kontekstu,
- zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in drugih virov,
- uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in predstavitvi informacij,
- sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti lastnega dela,
- oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških odnosov,
- komunikacijsko odprtost in medkulturno sporazumevanje,
- zavest o potrebi stalnega strokovnega izpopolnjevanja že pridobljenega znanja in pripravljenost za tako nadgradnjo,
- poznavanje osnov družboslovnih teorij in teorij kulture,
- poznavanje zgodovine in razvoja sociološke misli in sodobnih družboslovnih teorij,
- poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije sociološkega in kulturološkega raziskovanja,
- koherentno uporabo sociološkega znanja ter temeljnih socioloških konceptov v praksi,
- samostojno razumevanje in umeščanje novih družbenih in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede,
- reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,
- poznavanje metod za preverjanje znanstvenih teorij,
- razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med globalnim in lokalnim,
- poznavanje več posebnih disciplinarnih področij sociologije in sociologije kulture,
- poznavanje socioloških predpostavk humanističnih ved ter povezovanje sociologije in humanistike,
- povezovanje socioloških spoznanj s spoznanji drugih ved,
- prepoznavanje, analiziranje in kritično vrednotenje družbenih pojavov, procesov, praks in produktov glede na dognanja in razvoj druge vede v dvodisciplinarnem študiju,
- poznavanje in samostojno branje akademskih besedil,
- občutek za kulturne raznolikosti človeške družbe in prilagajanje konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja,
- kritično analiziranje odnosa med šolo, družino in družbo,
- poznavanje in razumevanje položaja, potreb in interesov posameznika/posameznice, še posebej mladostnika/mladostnice.
Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za prvi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje iz drugega v tretji letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za drugi letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za prvi in drugi letnik 120 KT.
Magistrski študijski programi 2. stopnje (SOK: raven 8)
Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko je študent na obeh izbranih disciplinah opravil vse obveznosti, kot jih določata študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
URL